Ampak tokrat v družbi. Še z dvema bejbama. J.B. in Irino. To bo zabavno.
Čez dobro uro imamo vlak iz stare Gorice proti Bergamu. Nato proti letališču in jutri navsezgodaj zjutro, točneje ob 6:30 poletimo proti oceanu. Proti novim dogodivščinam. Iskat Vaškota:)) hehe
Puščam se presenetit kako bo. Pričakujem da lepo a hkrati nič. Ker če letiš previsoko kmalu pristaneš globoko potleh.
Jao. Zakaj se mi pred vsakim potovanjem dogaja isto? Ne da se mi it. Ne vem..predpotovalna depresija:)) Pa še neki me lovi. V glavi mi nabija. Ampak sem se oborožila z Imunalom, pa vitamini, pa lekadoli s C vitaminom...jao bom dobila še vitaminozo..samo verjet moram da mi bo pomagalo pa bo. Ni kej, tudi na farmacevte deluje placebo.
sreda, 4. februar 2009
ponedeljek, 22. september 2008
Back to normal life...
Ja...spet v varnem zavetju domeka. Kar sem si zelela. A ze ko je bilo vecina za mano, ko sem bla na letaliscu ze 4 ure pred letom mi je blo kar malo zou, da je ze vsega konec.
Bil je res lep zakljucek. Zacelo se je ze navsezgodaj zjutro, ko mi je zvonila budilka ob 5:45...Spakirala sem se zadnje stvari, se poslovila od cudaskega Ollija, ki se je na koncu izkazal za prou uredi fanta (a se vedno s pridihom cudnosti) in ujela bus 300m stran od bloka ob 05:16. Soferju sem dala 10 centu mance, potem je prsu na eni postaji do mene in me ves zaskrbljen prasou ce vem kam moram it...:) Pa sem mu rekla da ja. Ku lepo da ljudi tako skrbi zame. To je res prednost ce potujes sam. Vsi ti zelijo pomagat. Ful krat se mi je to zgodilo. Da sem gledala zemljevid in da so kar pristopili k meni in me vprasali ce rabim pomoc...res obstajajo dobri ljudje. Zakaj ne gledamo na svet kot da je pouen dobrih ljudi? Namesto da mislimo da je nevaren ker v casopisu preberemo crno kroniko... Ne bi smeli bit tako nezaupljivi do ljudi ze apriori, zaradi tistega procenta slabih ljudi...
Nato me je vlak pripeljal do postaje, kjer sem preckala most in prisla do bendzinske postaje za katero mi je povedal Emanuel da je kar dobra izhodiscna tocka za stopanje. Zacela sem okoli 6:30, kako minuto prej... Prvi stop dobila okoli 7h, en fant - vojak po poklicu, me je zapeljal kakih 30km naprej do ene vecje bendzinske postaje kjer je tudi tranzitni promet in je reku da bo boljse zame. No, tam sem cez kake pou ure zagledala malo zgubljenega poljaka kako je zaceu pompat rezervno gumo...pristopim in ugotovim da gre v moji smeri! Juhu, prevoz zrihtan za vec kot pou poti! Kar nisem mogla verjet. In koncno sem si zaupala. Zaupala mojemu obcutku. Kajti malo prej mi je en gospod reku da lahko grem z njim...a le slabih 100 km....pa sem rekla da bom premislna..nisem vedla al it al ne it...sm si rekla "Kdor z malim ni zadovoljen velikega ni vreden..." Potem sem slisala Nejčev glas "Ce gre samo kratko razdaljo se ti ne splaca..." Potem spet moj"100km je 100km....jih ostane samo se slabih 400..." pa glas od Emanuela "Lahko da dobis tudi direkt do Dusseldorfa..." Ufff. Pa sem sledila obcutku in obcutek je reku, odkloni ta prevoz. Lahko dobis boljsega. Ko sem odklonila ni blo kakih 15min sploh nobenga avta!! Sem se ze skoraj kesala, a sem si rekla. Zaupaj da si se prou odlocla, misli pozitivno...pa se je kmalu pripeljal ta moj poljak:) Ful je biu simpatiko...ves od smira, pa se lekcijo kako se zamenja gumo sem mela. :) Lepo sva se pogovarjala celo pot, ugotovila da je prepotoval ze pou sveta, da ni se tako star, da ni ozenjen...:) Dve urce in pou sta hitro minile...posloviva se, "thanks a lot for the lift...may be we meet someday somewhere...:)" Vedno je tako..pa nikoli se ne vidis:) ampak nikoli ne ves....:)
Potem sem bla pa res srecko. V majn kot 15 minutah sem dobila enega gospoda ki je sou direkt v Dusseldorf. Najprej ni biu naudusen nad tem da me pelje, ampak potem sem se mu ocitno zasmilla s stavkom da moram nujno prit v Dusseldorf ker mam let domou in da se mudui in bla bla bla...tako da ni upau rect da ne:) Tudi on je biu full prjazen....potem me je peljau do mesteca Essen(mal severno do Dusseldorfa), kjer je meu neki za nrdit in sem kar od tam ujela bus do letalisca, ki sem zgotovila da sploh ni isto ku tisto na katerem sva pristale z Doris v maju...je eno mikeno, ku nase v Trstu oz Trevisu.....
Privoscla sem si kavico za 2€. Nisem mela slabe vesti, ker sem bla pridna in sem si zasluzla:) Tako da sem popolnoma uzivala. Brala knjigo in hodila na WC in 4 urce so sle res neverjetno hitro mimo...in ze sem bla na letalu! In let je biu najbolj vznemerljiv do zdej! Ful je blo lepo. Prvic sem letela ponoci....In ko smo presli oblake se je spet pojavu dan....soncni zahod, tiste intenzivne barve, ki kar ne mores verjet da lahko obstajajo..ku da bi jih kdo narisou s temperami...Taki kontrasti. Potem ko se je stemnilo pa lucke...miljon luck, ki te kar malo razalostijo ker vidis kako je res zemlja svetlobno onesnazena. Je pa zanimivo videt kako se ceste vijejo...kolko stadjonu in nogometnih igrisc obstaja na kupu....Potem pa strah! Al je blo vreme res tako slabo al pa je biu pilot tako storas...jst sem res mislna da bomo strmoglavli. Vedno sem si zelela malo vec turbulenc ker cene ni blo zanimivo:) In res se mi je uresnicla zelja, samo nisem mislna da bo tako grozno...ko smo zaceli pristajat je enkrat zako mocno zavil, da je blo full cutit, potem pa smo se ful zaceli spuscat in motor je zacel ful hrescat in vse se je zacelo trest....to je trajalo kakih 20s verjetno..se slisi malo..samo meni je srce poskocilo ne vem kolko, v zelodcu sem cutla kepo, roke so se mi zacele trest. res strah. Tudi gospo zraven mene je stislno in ko se je situacija umirila sva se obe spogledle in naglas oddahlne..ampak zares oddahlna sem si sele ko smo pristali. Res me je blo strah. Strah, strag. Groza!! Ampak je blo fajn :)) Sej sem si itak rekla da tudi ce strmoglavimo da bom prezivela..tako da ni panike:)
Potem pa so me pricakali na letaliscu!! S tablo Urška v Hanckinih rokah in mama s soncnico, tata z nasmehom, vsi pa z objemom in lupckom. :) Ful je blo lepo jih spet videt...Zau mi je blo ker se je vse koncalo, a hkrati toplo ker sem prsla v varen, topeu domek:)
Ko pogledam tako nazaj...se mi zdi da sem potovala pou leta:) London se mi zdi ze dalec dalec stran. Vam, ki ste bli doma, se zdi kot da sem sla za par dni verjetno. Ker dnevi tu kar bezijo.
Vesela sem, da sem ziva doma. Tik preden sem sla se spomnim sem rekla, ni treba da se mam fajn, samo da pridem ziva in v enem kosu domou:) In sem prsla in se fajn sem se mela. Vesela sem da sem se dolocla za to. Res. Sej ko sem se sprehajala po ulicah velemesta kot je London se mi je zdelo vse tako normalno....dokler nisem prou pomislna: Urska, sredi Londona si, sama. In se mi je zdelo, o šit, sej res. U resnici je pa kot da se sprehajas po ulicah Ljubljane... nimas se cesa bat. Sploh pa ker je vse tako oznaceno, da samo brat mors znat in se nimas kje zgubit. Res je organiziran v nulo.
Ja. V življenju je treba sprejemat odločitve. Mogoče nisem doživela vsega kar sem mislna da bom, mogoče nisem spoznala toliko novih ljudi kot sem mislna da bom. Ampak dobila sem pa več kot sem mislila da bom. Dobila sem eno dragoceno izkusnjo, za katero sem si res hvalezna.
Bil je res lep zakljucek. Zacelo se je ze navsezgodaj zjutro, ko mi je zvonila budilka ob 5:45...Spakirala sem se zadnje stvari, se poslovila od cudaskega Ollija, ki se je na koncu izkazal za prou uredi fanta (a se vedno s pridihom cudnosti) in ujela bus 300m stran od bloka ob 05:16. Soferju sem dala 10 centu mance, potem je prsu na eni postaji do mene in me ves zaskrbljen prasou ce vem kam moram it...:) Pa sem mu rekla da ja. Ku lepo da ljudi tako skrbi zame. To je res prednost ce potujes sam. Vsi ti zelijo pomagat. Ful krat se mi je to zgodilo. Da sem gledala zemljevid in da so kar pristopili k meni in me vprasali ce rabim pomoc...res obstajajo dobri ljudje. Zakaj ne gledamo na svet kot da je pouen dobrih ljudi? Namesto da mislimo da je nevaren ker v casopisu preberemo crno kroniko... Ne bi smeli bit tako nezaupljivi do ljudi ze apriori, zaradi tistega procenta slabih ljudi...
Nato me je vlak pripeljal do postaje, kjer sem preckala most in prisla do bendzinske postaje za katero mi je povedal Emanuel da je kar dobra izhodiscna tocka za stopanje. Zacela sem okoli 6:30, kako minuto prej... Prvi stop dobila okoli 7h, en fant - vojak po poklicu, me je zapeljal kakih 30km naprej do ene vecje bendzinske postaje kjer je tudi tranzitni promet in je reku da bo boljse zame. No, tam sem cez kake pou ure zagledala malo zgubljenega poljaka kako je zaceu pompat rezervno gumo...pristopim in ugotovim da gre v moji smeri! Juhu, prevoz zrihtan za vec kot pou poti! Kar nisem mogla verjet. In koncno sem si zaupala. Zaupala mojemu obcutku. Kajti malo prej mi je en gospod reku da lahko grem z njim...a le slabih 100 km....pa sem rekla da bom premislna..nisem vedla al it al ne it...sm si rekla "Kdor z malim ni zadovoljen velikega ni vreden..." Potem sem slisala Nejčev glas "Ce gre samo kratko razdaljo se ti ne splaca..." Potem spet moj"100km je 100km....jih ostane samo se slabih 400..." pa glas od Emanuela "Lahko da dobis tudi direkt do Dusseldorfa..." Ufff. Pa sem sledila obcutku in obcutek je reku, odkloni ta prevoz. Lahko dobis boljsega. Ko sem odklonila ni blo kakih 15min sploh nobenga avta!! Sem se ze skoraj kesala, a sem si rekla. Zaupaj da si se prou odlocla, misli pozitivno...pa se je kmalu pripeljal ta moj poljak:) Ful je biu simpatiko...ves od smira, pa se lekcijo kako se zamenja gumo sem mela. :) Lepo sva se pogovarjala celo pot, ugotovila da je prepotoval ze pou sveta, da ni se tako star, da ni ozenjen...:) Dve urce in pou sta hitro minile...posloviva se, "thanks a lot for the lift...may be we meet someday somewhere...:)" Vedno je tako..pa nikoli se ne vidis:) ampak nikoli ne ves....:)
Potem sem bla pa res srecko. V majn kot 15 minutah sem dobila enega gospoda ki je sou direkt v Dusseldorf. Najprej ni biu naudusen nad tem da me pelje, ampak potem sem se mu ocitno zasmilla s stavkom da moram nujno prit v Dusseldorf ker mam let domou in da se mudui in bla bla bla...tako da ni upau rect da ne:) Tudi on je biu full prjazen....potem me je peljau do mesteca Essen(mal severno do Dusseldorfa), kjer je meu neki za nrdit in sem kar od tam ujela bus do letalisca, ki sem zgotovila da sploh ni isto ku tisto na katerem sva pristale z Doris v maju...je eno mikeno, ku nase v Trstu oz Trevisu.....
Privoscla sem si kavico za 2€. Nisem mela slabe vesti, ker sem bla pridna in sem si zasluzla:) Tako da sem popolnoma uzivala. Brala knjigo in hodila na WC in 4 urce so sle res neverjetno hitro mimo...in ze sem bla na letalu! In let je biu najbolj vznemerljiv do zdej! Ful je blo lepo. Prvic sem letela ponoci....In ko smo presli oblake se je spet pojavu dan....soncni zahod, tiste intenzivne barve, ki kar ne mores verjet da lahko obstajajo..ku da bi jih kdo narisou s temperami...Taki kontrasti. Potem ko se je stemnilo pa lucke...miljon luck, ki te kar malo razalostijo ker vidis kako je res zemlja svetlobno onesnazena. Je pa zanimivo videt kako se ceste vijejo...kolko stadjonu in nogometnih igrisc obstaja na kupu....Potem pa strah! Al je blo vreme res tako slabo al pa je biu pilot tako storas...jst sem res mislna da bomo strmoglavli. Vedno sem si zelela malo vec turbulenc ker cene ni blo zanimivo:) In res se mi je uresnicla zelja, samo nisem mislna da bo tako grozno...ko smo zaceli pristajat je enkrat zako mocno zavil, da je blo full cutit, potem pa smo se ful zaceli spuscat in motor je zacel ful hrescat in vse se je zacelo trest....to je trajalo kakih 20s verjetno..se slisi malo..samo meni je srce poskocilo ne vem kolko, v zelodcu sem cutla kepo, roke so se mi zacele trest. res strah. Tudi gospo zraven mene je stislno in ko se je situacija umirila sva se obe spogledle in naglas oddahlne..ampak zares oddahlna sem si sele ko smo pristali. Res me je blo strah. Strah, strag. Groza!! Ampak je blo fajn :)) Sej sem si itak rekla da tudi ce strmoglavimo da bom prezivela..tako da ni panike:)
Potem pa so me pricakali na letaliscu!! S tablo Urška v Hanckinih rokah in mama s soncnico, tata z nasmehom, vsi pa z objemom in lupckom. :) Ful je blo lepo jih spet videt...Zau mi je blo ker se je vse koncalo, a hkrati toplo ker sem prsla v varen, topeu domek:)
Ko pogledam tako nazaj...se mi zdi da sem potovala pou leta:) London se mi zdi ze dalec dalec stran. Vam, ki ste bli doma, se zdi kot da sem sla za par dni verjetno. Ker dnevi tu kar bezijo.
Vesela sem, da sem ziva doma. Tik preden sem sla se spomnim sem rekla, ni treba da se mam fajn, samo da pridem ziva in v enem kosu domou:) In sem prsla in se fajn sem se mela. Vesela sem da sem se dolocla za to. Res. Sej ko sem se sprehajala po ulicah velemesta kot je London se mi je zdelo vse tako normalno....dokler nisem prou pomislna: Urska, sredi Londona si, sama. In se mi je zdelo, o šit, sej res. U resnici je pa kot da se sprehajas po ulicah Ljubljane... nimas se cesa bat. Sploh pa ker je vse tako oznaceno, da samo brat mors znat in se nimas kje zgubit. Res je organiziran v nulo.
Ja. V življenju je treba sprejemat odločitve. Mogoče nisem doživela vsega kar sem mislna da bom, mogoče nisem spoznala toliko novih ljudi kot sem mislna da bom. Ampak dobila sem pa več kot sem mislila da bom. Dobila sem eno dragoceno izkusnjo, za katero sem si res hvalezna.
nedelja, 21. september 2008
Nasvidenje Berlin!
Vsega je enkrat konec.
Danes sem prezivela en res lep lep dan!! Mislim, da so mi kopenske zival bolj pri srcu kot pa vodne...sej v akvariju je blo tudi bozansko. Ampak v zooju tudi! ko sem prsla notr sem takoj zagledala slone!! IIn me je spreletel tak lep obcutek! Ne vem ku opisat...sem se pocutla zivo...pomembno. Edinstveno... In res..ne morem verjet koliko zivali obstaja na tem nasem "majhnem" svetu....In ful je zanimivo, kako ljudi ne zanimajo ptici....kar mimo grejo in jih ne vidijo. In v tem zivalskem vrtu so jih meli res ogromno! In vsi so bli tako zanimivi in smesni!!! :)) Tako da sem takoj zapoulna kartico....:) Pa seveda sem vidla tudi Knuta in ga pozdravla v Tatjaninem imenu...:) pa sem vidla unga medveda k je mravlje ...Ameisenbär. sicer ful od dalec in sem ga iskala celo vecnost, ampak mladica, ki je baje zvezda zooja nisem uteglna najt...ze tako sem bla v zooju od 10h do 5h popoldne! Ker je res ogroomen. Lih sem mislna da sem vse prehodila pa sem vidla se najslednjo tablo in spet je sla en urca...ful je blo leo. Gledat pingvincke kako plavajo po vodi in ko pridejo ven se tako smesno otresejo..pomigajo malo z glavo, potem s trebusckom in potem se z ritko:) Kokoli:))
Samo sem pa ugotovila da pojma nimam od zivali....kaka so slovenska imena...ajoww...bo treba it v slovenski zivalski vrt:) samo mislim da majo tuki dosti vec zivali kot pa v nasem...
No...dan je biu res lep...sem se sprehodila se do ene najbolj znanih skulptur v Berlinu z imenom "Berlin", ki je simbol zdruzenja dveh sitrani Berlina mislimda :) Potem sem sla se do enega takega labirinta, kjer sem se prou zabavala...ocitno prevec ker je prsu potem varnostnik in mi reku da ne smem skakt po kamnih...ocitno je spomenik in ne labirint:))
Zdej pa se spakirat in ju3 ob 5h zjutro se bom odpravla proti stop placu, ki mi ga je povedal Emanuel. tako da racunam da bom enkrat hitro po 6h tam. Ob 6.30 bi ze mogla zacet sprasevat ljudi. Upam da mi uspe prit do Dusseldorfa do 4h popoudne. Ker mislim da je takrat zadnji vlak iz centra do letalisca....potem mam pa letalo ob 19:35...V Trevizu pa pristanem ob 21:10.....In koncno (upam:) ) me bo nekdo pricakal na letaliscu....zdej pa ne vem u olkih bojo:) Upam da vsi:)) Res mam zlate starse:) Hvala mama! In tata. Ne vem kdo bo prsu. Za hano bo mogoce prepozno? ma lepo bi jo blo videt:)
no...grem pakirat...potem me pa caka se noc, ki upam da jo bom prezivela brez kakih cudnih izpadov mojega gostitelja. Ker uceraj me je zbudil ob pounoci in pou, in mi povedu da ne more spat in da bi se rad pogovarjal...ojjjj.....pa sem rekla da jst bom spala. pa je prsu dol (ker on spi na vrhu, jst pa spodi..ku nek pograd....) in sem ga na hitro odslovila...tako da sem spala celo noc s solzilcem v roki......ufa
sej morm samo do 5h zjutro prezivet:)
No, drzte pesti za jutri, da mi b stop sou dobro od rok! In Benetke na zalost odpadejo...premalo zainteresiranih....Doriska hvala za ponudbo! Zlata si!!
se zadnjic lep pozdravcek iz Berlina!
Danes sem prezivela en res lep lep dan!! Mislim, da so mi kopenske zival bolj pri srcu kot pa vodne...sej v akvariju je blo tudi bozansko. Ampak v zooju tudi! ko sem prsla notr sem takoj zagledala slone!! IIn me je spreletel tak lep obcutek! Ne vem ku opisat...sem se pocutla zivo...pomembno. Edinstveno... In res..ne morem verjet koliko zivali obstaja na tem nasem "majhnem" svetu....In ful je zanimivo, kako ljudi ne zanimajo ptici....kar mimo grejo in jih ne vidijo. In v tem zivalskem vrtu so jih meli res ogromno! In vsi so bli tako zanimivi in smesni!!! :)) Tako da sem takoj zapoulna kartico....:) Pa seveda sem vidla tudi Knuta in ga pozdravla v Tatjaninem imenu...:) pa sem vidla unga medveda k je mravlje ...Ameisenbär. sicer ful od dalec in sem ga iskala celo vecnost, ampak mladica, ki je baje zvezda zooja nisem uteglna najt...ze tako sem bla v zooju od 10h do 5h popoldne! Ker je res ogroomen. Lih sem mislna da sem vse prehodila pa sem vidla se najslednjo tablo in spet je sla en urca...ful je blo leo. Gledat pingvincke kako plavajo po vodi in ko pridejo ven se tako smesno otresejo..pomigajo malo z glavo, potem s trebusckom in potem se z ritko:) Kokoli:))
Samo sem pa ugotovila da pojma nimam od zivali....kaka so slovenska imena...ajoww...bo treba it v slovenski zivalski vrt:) samo mislim da majo tuki dosti vec zivali kot pa v nasem...
No...dan je biu res lep...sem se sprehodila se do ene najbolj znanih skulptur v Berlinu z imenom "Berlin", ki je simbol zdruzenja dveh sitrani Berlina mislimda :) Potem sem sla se do enega takega labirinta, kjer sem se prou zabavala...ocitno prevec ker je prsu potem varnostnik in mi reku da ne smem skakt po kamnih...ocitno je spomenik in ne labirint:))
Zdej pa se spakirat in ju3 ob 5h zjutro se bom odpravla proti stop placu, ki mi ga je povedal Emanuel. tako da racunam da bom enkrat hitro po 6h tam. Ob 6.30 bi ze mogla zacet sprasevat ljudi. Upam da mi uspe prit do Dusseldorfa do 4h popoudne. Ker mislim da je takrat zadnji vlak iz centra do letalisca....potem mam pa letalo ob 19:35...V Trevizu pa pristanem ob 21:10.....In koncno (upam:) ) me bo nekdo pricakal na letaliscu....zdej pa ne vem u olkih bojo:) Upam da vsi:)) Res mam zlate starse:) Hvala mama! In tata. Ne vem kdo bo prsu. Za hano bo mogoce prepozno? ma lepo bi jo blo videt:)
no...grem pakirat...potem me pa caka se noc, ki upam da jo bom prezivela brez kakih cudnih izpadov mojega gostitelja. Ker uceraj me je zbudil ob pounoci in pou, in mi povedu da ne more spat in da bi se rad pogovarjal...ojjjj.....pa sem rekla da jst bom spala. pa je prsu dol (ker on spi na vrhu, jst pa spodi..ku nek pograd....) in sem ga na hitro odslovila...tako da sem spala celo noc s solzilcem v roki......ufa
sej morm samo do 5h zjutro prezivet:)
No, drzte pesti za jutri, da mi b stop sou dobro od rok! In Benetke na zalost odpadejo...premalo zainteresiranih....Doriska hvala za ponudbo! Zlata si!!
se zadnjic lep pozdravcek iz Berlina!
sobota, 20. september 2008
konec dober vse dobro:)
...konec koncev pa le drzi trditev, slab zacetek dober konec. sva se mela z ollijem prou fajn v mestu. Sm se nekako sprostila (Ise vedno ne popolnoma, ampa ok) in je blo res lepo. Sva prepesacla pou Berlina, uzivala v luckah in soncnem zahodu, si ogledala check point charlie, meditirala pod slavolokom zmage (ki ne veva za katero zmago je biu postavljen...), sredi otocka, kejr te okrog in okrog obdajajo avtomobili, vsak gre svojo pot in vsak nosi s sabo svojo zgodbo....
Mislim da bom zaspala objeta sama s sabo, z voljo da bo jutrisnji dan cudovit. In tudi bo, zadnji dan v Berlinu.
Mislim da bom zaspala objeta sama s sabo, z voljo da bo jutrisnji dan cudovit. In tudi bo, zadnji dan v Berlinu.
trenutek slabosti
pocutim se grozno...zalostno, jokala bi in se nikoli ustavla..ne vem tocno zakaj. Mogoce zato ker sem prej govorila z Matevzem po g-talku...in ni blo lih pametno po moje. :( in zdej sem res zalostna. Boli. :(( Ma bom prezivela, moram. Pa se ta nov HCjevc je malo cuden. Ma 35 let, zivi sam v stanovanju....sej ni nc narobe z njim verjetno...sam se ne morem sprostit...ful ma cuden smisieu za humor..ok sej ce bi meu tak smisel za humr en 25letnik bi mi blo kul...ma ne on...
ma kakorkoli. Rabla bi objem od nekoga ki ga mam rada in ki me ma rad. (sej sem se sama objela..je blo kar fajn) Rada bi se pocutla varno.
Ma sej sm se malo potesila s hrano:) sem skuhala meni in temu Olliju kosilo oz vecerjo ne vem kej bi blo ob tej uri. In sem bla prou presenecena nad tem kako dobro je blo. krompir z papriko, pomidori, baziliiko.....njami. Zdej bova pa sla verjetno v center...moram it ven iz zidov. Milim da me to ful mori. ce sem nekje na prostem je dosti boljse. Se pocutim bolj fajn.
ma kakorkoli. Rabla bi objem od nekoga ki ga mam rada in ki me ma rad. (sej sem se sama objela..je blo kar fajn) Rada bi se pocutla varno.
Ma sej sm se malo potesila s hrano:) sem skuhala meni in temu Olliju kosilo oz vecerjo ne vem kej bi blo ob tej uri. In sem bla prou presenecena nad tem kako dobro je blo. krompir z papriko, pomidori, baziliiko.....njami. Zdej bova pa sla verjetno v center...moram it ven iz zidov. Milim da me to ful mori. ce sem nekje na prostem je dosti boljse. Se pocutim bolj fajn.
slab zacetek dneva, dober konec?
jaooooooo
zdej sem napisala kake dve strani in sem na koncu hotla vse skupi pobarvat in se mi je zbrisalo!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :(
zdej se mi pa res ne da vec pisat. Ma jojj pa tolko sem napisala. Grrrrr.
Ja, kaj je blo napisano? Ceu ucerajsnji dan. Kako sem se sprahajala ob berlinskem zidu, kako sem jedla ingverjeve kolacke in pila metin caj, kako mi je hotu kelner castit caj in jst ne znam sprejet ce mi kdo kaj da zastoj in da sem zato jezna in vse moje obcutke sem napisala ja. Ku sem sla v parlament in cakala 45 minut in ku so me pregledli ku na letalu in najdli solzilc in sem se bala da mi ga bojo vzeli ker sem mislna da je prepovedan v Nemciji in ku je biu lepo razgled iz vrha parlamenta in ku sem sla potem na rojstnodnevno zabavo v en pub, k je bratranc od bivsega cimra od Emanuela praznoval 30 let...in ku smo prevec spili in mam danes macka in ne morem nic jest ker me boli zelodec....in se in se je blo napisanega.....no, vse se zgodi z nekim namenom....
Kaj pa izlet v Benetke? Ni nobenega kandiodata? Razen Doris, ki ne vem kaj naklepa? :)
no, ce se kdo odloci naj sporoci...da se zmenmo kje se dobimo..ker sama verjetno ne bom hodila v Benetke....ne vem zakaj ne...ce noben ne pride bom vzela vlak kar iz treviza domou....
aja, pa se to ne vem al it stopat do Dusseldorfa al z nekom ki ga dobim na internetu in mu dam 25€? Ne vem al se bojim da ne pridem v cajtu al se bojim da se mi kej zgodi........
verjetno bom sla stopat...da nrdim en kompromis....malo stopanja malo letenja, malo vlaka:)
Lep dan vam zelim!
zdej sem napisala kake dve strani in sem na koncu hotla vse skupi pobarvat in se mi je zbrisalo!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :(
zdej se mi pa res ne da vec pisat. Ma jojj pa tolko sem napisala. Grrrrr.
Ja, kaj je blo napisano? Ceu ucerajsnji dan. Kako sem se sprahajala ob berlinskem zidu, kako sem jedla ingverjeve kolacke in pila metin caj, kako mi je hotu kelner castit caj in jst ne znam sprejet ce mi kdo kaj da zastoj in da sem zato jezna in vse moje obcutke sem napisala ja. Ku sem sla v parlament in cakala 45 minut in ku so me pregledli ku na letalu in najdli solzilc in sem se bala da mi ga bojo vzeli ker sem mislna da je prepovedan v Nemciji in ku je biu lepo razgled iz vrha parlamenta in ku sem sla potem na rojstnodnevno zabavo v en pub, k je bratranc od bivsega cimra od Emanuela praznoval 30 let...in ku smo prevec spili in mam danes macka in ne morem nic jest ker me boli zelodec....in se in se je blo napisanega.....no, vse se zgodi z nekim namenom....
Kaj pa izlet v Benetke? Ni nobenega kandiodata? Razen Doris, ki ne vem kaj naklepa? :)
no, ce se kdo odloci naj sporoci...da se zmenmo kje se dobimo..ker sama verjetno ne bom hodila v Benetke....ne vem zakaj ne...ce noben ne pride bom vzela vlak kar iz treviza domou....
aja, pa se to ne vem al it stopat do Dusseldorfa al z nekom ki ga dobim na internetu in mu dam 25€? Ne vem al se bojim da ne pridem v cajtu al se bojim da se mi kej zgodi........
verjetno bom sla stopat...da nrdim en kompromis....malo stopanja malo letenja, malo vlaka:)
Lep dan vam zelim!
petek, 19. september 2008
...bi tudi vi?
Kako lepo je blo spat. Sem spala res kot mrtva, nisem niti slisala kdaj je prsu moj gostitelj domou.
Cimprej moram iz stanovanja ker ce nimam kaj delat ratam kar nejevoljna in prevec razmisljam. In razmisljam o tem da sem sama, o tem da ne vem kako bom prsla domou in kdaj...Potem razmisljam da je lahko moj drugi HCjevc kak psiho, ker mi pise za moje pojme prevec prijazne mejle..."..see you in my dreams.." in podobne.. :S bi sla kar zdej domou.
Ma pole se spomnem da mam se toooolko Berlina za videt in prehodit da ratam malo bujs volje. Malo se pocutim plavo ja...mogoce zato k mam PMS.....
(cez nekaj ur)
Spet bom letela!!!! :D Nejc se je kar za glavo primu k sm mu povedla...sem ga prou vidla a...:)
samo zdej se pocutim dosti bujsi ker vem kdaj bom sla proti domu in kako...
Torej: imam let iz Dusseldorfa (Doris...se spomnis kolko lepih trenutkov sva dozivele tam:)))) ) do Trevisa. Hehe.
Zdej pa mam pa ponudbo za vse vas, ki berete moje neumnosti. Ponuja se vam moznost da se pridruzite moji pustolovscini...:)
Torej: Kdo me pricaka 22. septembra z rozicami na letaliscu???? :)))))
Malo heca mora bit. Zdej pa res: Jst pridem 22.septembra na letalisce v Trevizo...enkrat po deveti uri. Noc bom prezivela tam in zjutro se bom odpravla v Benetke... Kdo se mi pridruzi??? Enodnevni izlet po pravljicnem mestecu?? Cim vec ku nas bo lepse nam bo...malo druzbe mi verjeno ne bo skodlo...dobimo pa se najbujsi da kar na zelezniski postaji enkrat zjutro. Lahko tudi fulll zjutro:D Ce je kdo za lahko pride ze en vecer prej na letalisce da vrzemo kake karte ;)
Vsi zainteresirani pisite. Racunam na vas. :)
Lep pozdravcek iz Berlina od Urske
Cimprej moram iz stanovanja ker ce nimam kaj delat ratam kar nejevoljna in prevec razmisljam. In razmisljam o tem da sem sama, o tem da ne vem kako bom prsla domou in kdaj...Potem razmisljam da je lahko moj drugi HCjevc kak psiho, ker mi pise za moje pojme prevec prijazne mejle..."..see you in my dreams.." in podobne.. :S bi sla kar zdej domou.
Ma pole se spomnem da mam se toooolko Berlina za videt in prehodit da ratam malo bujs volje. Malo se pocutim plavo ja...mogoce zato k mam PMS.....
(cez nekaj ur)
Spet bom letela!!!! :D Nejc se je kar za glavo primu k sm mu povedla...sem ga prou vidla a...:)
samo zdej se pocutim dosti bujsi ker vem kdaj bom sla proti domu in kako...
Torej: imam let iz Dusseldorfa (Doris...se spomnis kolko lepih trenutkov sva dozivele tam:)))) ) do Trevisa. Hehe.
Zdej pa mam pa ponudbo za vse vas, ki berete moje neumnosti. Ponuja se vam moznost da se pridruzite moji pustolovscini...:)
Torej: Kdo me pricaka 22. septembra z rozicami na letaliscu???? :)))))
Malo heca mora bit. Zdej pa res: Jst pridem 22.septembra na letalisce v Trevizo...enkrat po deveti uri. Noc bom prezivela tam in zjutro se bom odpravla v Benetke... Kdo se mi pridruzi??? Enodnevni izlet po pravljicnem mestecu?? Cim vec ku nas bo lepse nam bo...malo druzbe mi verjeno ne bo skodlo...dobimo pa se najbujsi da kar na zelezniski postaji enkrat zjutro. Lahko tudi fulll zjutro:D Ce je kdo za lahko pride ze en vecer prej na letalisce da vrzemo kake karte ;)
Vsi zainteresirani pisite. Racunam na vas. :)
Lep pozdravcek iz Berlina od Urske
Naročite se na:
Komentarji (Atom)