Ja...spet v varnem zavetju domeka. Kar sem si zelela. A ze ko je bilo vecina za mano, ko sem bla na letaliscu ze 4 ure pred letom mi je blo kar malo zou, da je ze vsega konec.
Bil je res lep zakljucek. Zacelo se je ze navsezgodaj zjutro, ko mi je zvonila budilka ob 5:45...Spakirala sem se zadnje stvari, se poslovila od cudaskega Ollija, ki se je na koncu izkazal za prou uredi fanta (a se vedno s pridihom cudnosti) in ujela bus 300m stran od bloka ob 05:16. Soferju sem dala 10 centu mance, potem je prsu na eni postaji do mene in me ves zaskrbljen prasou ce vem kam moram it...:) Pa sem mu rekla da ja. Ku lepo da ljudi tako skrbi zame. To je res prednost ce potujes sam. Vsi ti zelijo pomagat. Ful krat se mi je to zgodilo. Da sem gledala zemljevid in da so kar pristopili k meni in me vprasali ce rabim pomoc...res obstajajo dobri ljudje. Zakaj ne gledamo na svet kot da je pouen dobrih ljudi? Namesto da mislimo da je nevaren ker v casopisu preberemo crno kroniko... Ne bi smeli bit tako nezaupljivi do ljudi ze apriori, zaradi tistega procenta slabih ljudi...
Nato me je vlak pripeljal do postaje, kjer sem preckala most in prisla do bendzinske postaje za katero mi je povedal Emanuel da je kar dobra izhodiscna tocka za stopanje. Zacela sem okoli 6:30, kako minuto prej... Prvi stop dobila okoli 7h, en fant - vojak po poklicu, me je zapeljal kakih 30km naprej do ene vecje bendzinske postaje kjer je tudi tranzitni promet in je reku da bo boljse zame. No, tam sem cez kake pou ure zagledala malo zgubljenega poljaka kako je zaceu pompat rezervno gumo...pristopim in ugotovim da gre v moji smeri! Juhu, prevoz zrihtan za vec kot pou poti! Kar nisem mogla verjet. In koncno sem si zaupala. Zaupala mojemu obcutku. Kajti malo prej mi je en gospod reku da lahko grem z njim...a le slabih 100 km....pa sem rekla da bom premislna..nisem vedla al it al ne it...sm si rekla "Kdor z malim ni zadovoljen velikega ni vreden..." Potem sem slisala Nejčev glas "Ce gre samo kratko razdaljo se ti ne splaca..." Potem spet moj"100km je 100km....jih ostane samo se slabih 400..." pa glas od Emanuela "Lahko da dobis tudi direkt do Dusseldorfa..." Ufff. Pa sem sledila obcutku in obcutek je reku, odkloni ta prevoz. Lahko dobis boljsega. Ko sem odklonila ni blo kakih 15min sploh nobenga avta!! Sem se ze skoraj kesala, a sem si rekla. Zaupaj da si se prou odlocla, misli pozitivno...pa se je kmalu pripeljal ta moj poljak:) Ful je biu simpatiko...ves od smira, pa se lekcijo kako se zamenja gumo sem mela. :) Lepo sva se pogovarjala celo pot, ugotovila da je prepotoval ze pou sveta, da ni se tako star, da ni ozenjen...:) Dve urce in pou sta hitro minile...posloviva se, "thanks a lot for the lift...may be we meet someday somewhere...:)" Vedno je tako..pa nikoli se ne vidis:) ampak nikoli ne ves....:)
Potem sem bla pa res srecko. V majn kot 15 minutah sem dobila enega gospoda ki je sou direkt v Dusseldorf. Najprej ni biu naudusen nad tem da me pelje, ampak potem sem se mu ocitno zasmilla s stavkom da moram nujno prit v Dusseldorf ker mam let domou in da se mudui in bla bla bla...tako da ni upau rect da ne:) Tudi on je biu full prjazen....potem me je peljau do mesteca Essen(mal severno do Dusseldorfa), kjer je meu neki za nrdit in sem kar od tam ujela bus do letalisca, ki sem zgotovila da sploh ni isto ku tisto na katerem sva pristale z Doris v maju...je eno mikeno, ku nase v Trstu oz Trevisu.....
Privoscla sem si kavico za 2€. Nisem mela slabe vesti, ker sem bla pridna in sem si zasluzla:) Tako da sem popolnoma uzivala. Brala knjigo in hodila na WC in 4 urce so sle res neverjetno hitro mimo...in ze sem bla na letalu! In let je biu najbolj vznemerljiv do zdej! Ful je blo lepo. Prvic sem letela ponoci....In ko smo presli oblake se je spet pojavu dan....soncni zahod, tiste intenzivne barve, ki kar ne mores verjet da lahko obstajajo..ku da bi jih kdo narisou s temperami...Taki kontrasti. Potem ko se je stemnilo pa lucke...miljon luck, ki te kar malo razalostijo ker vidis kako je res zemlja svetlobno onesnazena. Je pa zanimivo videt kako se ceste vijejo...kolko stadjonu in nogometnih igrisc obstaja na kupu....Potem pa strah! Al je blo vreme res tako slabo al pa je biu pilot tako storas...jst sem res mislna da bomo strmoglavli. Vedno sem si zelela malo vec turbulenc ker cene ni blo zanimivo:) In res se mi je uresnicla zelja, samo nisem mislna da bo tako grozno...ko smo zaceli pristajat je enkrat zako mocno zavil, da je blo full cutit, potem pa smo se ful zaceli spuscat in motor je zacel ful hrescat in vse se je zacelo trest....to je trajalo kakih 20s verjetno..se slisi malo..samo meni je srce poskocilo ne vem kolko, v zelodcu sem cutla kepo, roke so se mi zacele trest. res strah. Tudi gospo zraven mene je stislno in ko se je situacija umirila sva se obe spogledle in naglas oddahlne..ampak zares oddahlna sem si sele ko smo pristali. Res me je blo strah. Strah, strag. Groza!! Ampak je blo fajn :)) Sej sem si itak rekla da tudi ce strmoglavimo da bom prezivela..tako da ni panike:)
Potem pa so me pricakali na letaliscu!! S tablo Urška v Hanckinih rokah in mama s soncnico, tata z nasmehom, vsi pa z objemom in lupckom. :) Ful je blo lepo jih spet videt...Zau mi je blo ker se je vse koncalo, a hkrati toplo ker sem prsla v varen, topeu domek:)
Ko pogledam tako nazaj...se mi zdi da sem potovala pou leta:) London se mi zdi ze dalec dalec stran. Vam, ki ste bli doma, se zdi kot da sem sla za par dni verjetno. Ker dnevi tu kar bezijo.
Vesela sem, da sem ziva doma. Tik preden sem sla se spomnim sem rekla, ni treba da se mam fajn, samo da pridem ziva in v enem kosu domou:) In sem prsla in se fajn sem se mela. Vesela sem da sem se dolocla za to. Res. Sej ko sem se sprehajala po ulicah velemesta kot je London se mi je zdelo vse tako normalno....dokler nisem prou pomislna: Urska, sredi Londona si, sama. In se mi je zdelo, o šit, sej res. U resnici je pa kot da se sprehajas po ulicah Ljubljane... nimas se cesa bat. Sploh pa ker je vse tako oznaceno, da samo brat mors znat in se nimas kje zgubit. Res je organiziran v nulo.
Ja. V življenju je treba sprejemat odločitve. Mogoče nisem doživela vsega kar sem mislna da bom, mogoče nisem spoznala toliko novih ljudi kot sem mislna da bom. Ampak dobila sem pa več kot sem mislila da bom. Dobila sem eno dragoceno izkusnjo, za katero sem si res hvalezna.
ponedeljek, 22. september 2008
nedelja, 21. september 2008
Nasvidenje Berlin!
Vsega je enkrat konec.
Danes sem prezivela en res lep lep dan!! Mislim, da so mi kopenske zival bolj pri srcu kot pa vodne...sej v akvariju je blo tudi bozansko. Ampak v zooju tudi! ko sem prsla notr sem takoj zagledala slone!! IIn me je spreletel tak lep obcutek! Ne vem ku opisat...sem se pocutla zivo...pomembno. Edinstveno... In res..ne morem verjet koliko zivali obstaja na tem nasem "majhnem" svetu....In ful je zanimivo, kako ljudi ne zanimajo ptici....kar mimo grejo in jih ne vidijo. In v tem zivalskem vrtu so jih meli res ogromno! In vsi so bli tako zanimivi in smesni!!! :)) Tako da sem takoj zapoulna kartico....:) Pa seveda sem vidla tudi Knuta in ga pozdravla v Tatjaninem imenu...:) pa sem vidla unga medveda k je mravlje ...Ameisenbär. sicer ful od dalec in sem ga iskala celo vecnost, ampak mladica, ki je baje zvezda zooja nisem uteglna najt...ze tako sem bla v zooju od 10h do 5h popoldne! Ker je res ogroomen. Lih sem mislna da sem vse prehodila pa sem vidla se najslednjo tablo in spet je sla en urca...ful je blo leo. Gledat pingvincke kako plavajo po vodi in ko pridejo ven se tako smesno otresejo..pomigajo malo z glavo, potem s trebusckom in potem se z ritko:) Kokoli:))
Samo sem pa ugotovila da pojma nimam od zivali....kaka so slovenska imena...ajoww...bo treba it v slovenski zivalski vrt:) samo mislim da majo tuki dosti vec zivali kot pa v nasem...
No...dan je biu res lep...sem se sprehodila se do ene najbolj znanih skulptur v Berlinu z imenom "Berlin", ki je simbol zdruzenja dveh sitrani Berlina mislimda :) Potem sem sla se do enega takega labirinta, kjer sem se prou zabavala...ocitno prevec ker je prsu potem varnostnik in mi reku da ne smem skakt po kamnih...ocitno je spomenik in ne labirint:))
Zdej pa se spakirat in ju3 ob 5h zjutro se bom odpravla proti stop placu, ki mi ga je povedal Emanuel. tako da racunam da bom enkrat hitro po 6h tam. Ob 6.30 bi ze mogla zacet sprasevat ljudi. Upam da mi uspe prit do Dusseldorfa do 4h popoudne. Ker mislim da je takrat zadnji vlak iz centra do letalisca....potem mam pa letalo ob 19:35...V Trevizu pa pristanem ob 21:10.....In koncno (upam:) ) me bo nekdo pricakal na letaliscu....zdej pa ne vem u olkih bojo:) Upam da vsi:)) Res mam zlate starse:) Hvala mama! In tata. Ne vem kdo bo prsu. Za hano bo mogoce prepozno? ma lepo bi jo blo videt:)
no...grem pakirat...potem me pa caka se noc, ki upam da jo bom prezivela brez kakih cudnih izpadov mojega gostitelja. Ker uceraj me je zbudil ob pounoci in pou, in mi povedu da ne more spat in da bi se rad pogovarjal...ojjjj.....pa sem rekla da jst bom spala. pa je prsu dol (ker on spi na vrhu, jst pa spodi..ku nek pograd....) in sem ga na hitro odslovila...tako da sem spala celo noc s solzilcem v roki......ufa
sej morm samo do 5h zjutro prezivet:)
No, drzte pesti za jutri, da mi b stop sou dobro od rok! In Benetke na zalost odpadejo...premalo zainteresiranih....Doriska hvala za ponudbo! Zlata si!!
se zadnjic lep pozdravcek iz Berlina!
Danes sem prezivela en res lep lep dan!! Mislim, da so mi kopenske zival bolj pri srcu kot pa vodne...sej v akvariju je blo tudi bozansko. Ampak v zooju tudi! ko sem prsla notr sem takoj zagledala slone!! IIn me je spreletel tak lep obcutek! Ne vem ku opisat...sem se pocutla zivo...pomembno. Edinstveno... In res..ne morem verjet koliko zivali obstaja na tem nasem "majhnem" svetu....In ful je zanimivo, kako ljudi ne zanimajo ptici....kar mimo grejo in jih ne vidijo. In v tem zivalskem vrtu so jih meli res ogromno! In vsi so bli tako zanimivi in smesni!!! :)) Tako da sem takoj zapoulna kartico....:) Pa seveda sem vidla tudi Knuta in ga pozdravla v Tatjaninem imenu...:) pa sem vidla unga medveda k je mravlje ...Ameisenbär. sicer ful od dalec in sem ga iskala celo vecnost, ampak mladica, ki je baje zvezda zooja nisem uteglna najt...ze tako sem bla v zooju od 10h do 5h popoldne! Ker je res ogroomen. Lih sem mislna da sem vse prehodila pa sem vidla se najslednjo tablo in spet je sla en urca...ful je blo leo. Gledat pingvincke kako plavajo po vodi in ko pridejo ven se tako smesno otresejo..pomigajo malo z glavo, potem s trebusckom in potem se z ritko:) Kokoli:))
Samo sem pa ugotovila da pojma nimam od zivali....kaka so slovenska imena...ajoww...bo treba it v slovenski zivalski vrt:) samo mislim da majo tuki dosti vec zivali kot pa v nasem...
No...dan je biu res lep...sem se sprehodila se do ene najbolj znanih skulptur v Berlinu z imenom "Berlin", ki je simbol zdruzenja dveh sitrani Berlina mislimda :) Potem sem sla se do enega takega labirinta, kjer sem se prou zabavala...ocitno prevec ker je prsu potem varnostnik in mi reku da ne smem skakt po kamnih...ocitno je spomenik in ne labirint:))
Zdej pa se spakirat in ju3 ob 5h zjutro se bom odpravla proti stop placu, ki mi ga je povedal Emanuel. tako da racunam da bom enkrat hitro po 6h tam. Ob 6.30 bi ze mogla zacet sprasevat ljudi. Upam da mi uspe prit do Dusseldorfa do 4h popoudne. Ker mislim da je takrat zadnji vlak iz centra do letalisca....potem mam pa letalo ob 19:35...V Trevizu pa pristanem ob 21:10.....In koncno (upam:) ) me bo nekdo pricakal na letaliscu....zdej pa ne vem u olkih bojo:) Upam da vsi:)) Res mam zlate starse:) Hvala mama! In tata. Ne vem kdo bo prsu. Za hano bo mogoce prepozno? ma lepo bi jo blo videt:)
no...grem pakirat...potem me pa caka se noc, ki upam da jo bom prezivela brez kakih cudnih izpadov mojega gostitelja. Ker uceraj me je zbudil ob pounoci in pou, in mi povedu da ne more spat in da bi se rad pogovarjal...ojjjj.....pa sem rekla da jst bom spala. pa je prsu dol (ker on spi na vrhu, jst pa spodi..ku nek pograd....) in sem ga na hitro odslovila...tako da sem spala celo noc s solzilcem v roki......ufa
sej morm samo do 5h zjutro prezivet:)
No, drzte pesti za jutri, da mi b stop sou dobro od rok! In Benetke na zalost odpadejo...premalo zainteresiranih....Doriska hvala za ponudbo! Zlata si!!
se zadnjic lep pozdravcek iz Berlina!
sobota, 20. september 2008
konec dober vse dobro:)
...konec koncev pa le drzi trditev, slab zacetek dober konec. sva se mela z ollijem prou fajn v mestu. Sm se nekako sprostila (Ise vedno ne popolnoma, ampa ok) in je blo res lepo. Sva prepesacla pou Berlina, uzivala v luckah in soncnem zahodu, si ogledala check point charlie, meditirala pod slavolokom zmage (ki ne veva za katero zmago je biu postavljen...), sredi otocka, kejr te okrog in okrog obdajajo avtomobili, vsak gre svojo pot in vsak nosi s sabo svojo zgodbo....
Mislim da bom zaspala objeta sama s sabo, z voljo da bo jutrisnji dan cudovit. In tudi bo, zadnji dan v Berlinu.
Mislim da bom zaspala objeta sama s sabo, z voljo da bo jutrisnji dan cudovit. In tudi bo, zadnji dan v Berlinu.
trenutek slabosti
pocutim se grozno...zalostno, jokala bi in se nikoli ustavla..ne vem tocno zakaj. Mogoce zato ker sem prej govorila z Matevzem po g-talku...in ni blo lih pametno po moje. :( in zdej sem res zalostna. Boli. :(( Ma bom prezivela, moram. Pa se ta nov HCjevc je malo cuden. Ma 35 let, zivi sam v stanovanju....sej ni nc narobe z njim verjetno...sam se ne morem sprostit...ful ma cuden smisieu za humor..ok sej ce bi meu tak smisel za humr en 25letnik bi mi blo kul...ma ne on...
ma kakorkoli. Rabla bi objem od nekoga ki ga mam rada in ki me ma rad. (sej sem se sama objela..je blo kar fajn) Rada bi se pocutla varno.
Ma sej sm se malo potesila s hrano:) sem skuhala meni in temu Olliju kosilo oz vecerjo ne vem kej bi blo ob tej uri. In sem bla prou presenecena nad tem kako dobro je blo. krompir z papriko, pomidori, baziliiko.....njami. Zdej bova pa sla verjetno v center...moram it ven iz zidov. Milim da me to ful mori. ce sem nekje na prostem je dosti boljse. Se pocutim bolj fajn.
ma kakorkoli. Rabla bi objem od nekoga ki ga mam rada in ki me ma rad. (sej sem se sama objela..je blo kar fajn) Rada bi se pocutla varno.
Ma sej sm se malo potesila s hrano:) sem skuhala meni in temu Olliju kosilo oz vecerjo ne vem kej bi blo ob tej uri. In sem bla prou presenecena nad tem kako dobro je blo. krompir z papriko, pomidori, baziliiko.....njami. Zdej bova pa sla verjetno v center...moram it ven iz zidov. Milim da me to ful mori. ce sem nekje na prostem je dosti boljse. Se pocutim bolj fajn.
slab zacetek dneva, dober konec?
jaooooooo
zdej sem napisala kake dve strani in sem na koncu hotla vse skupi pobarvat in se mi je zbrisalo!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :(
zdej se mi pa res ne da vec pisat. Ma jojj pa tolko sem napisala. Grrrrr.
Ja, kaj je blo napisano? Ceu ucerajsnji dan. Kako sem se sprahajala ob berlinskem zidu, kako sem jedla ingverjeve kolacke in pila metin caj, kako mi je hotu kelner castit caj in jst ne znam sprejet ce mi kdo kaj da zastoj in da sem zato jezna in vse moje obcutke sem napisala ja. Ku sem sla v parlament in cakala 45 minut in ku so me pregledli ku na letalu in najdli solzilc in sem se bala da mi ga bojo vzeli ker sem mislna da je prepovedan v Nemciji in ku je biu lepo razgled iz vrha parlamenta in ku sem sla potem na rojstnodnevno zabavo v en pub, k je bratranc od bivsega cimra od Emanuela praznoval 30 let...in ku smo prevec spili in mam danes macka in ne morem nic jest ker me boli zelodec....in se in se je blo napisanega.....no, vse se zgodi z nekim namenom....
Kaj pa izlet v Benetke? Ni nobenega kandiodata? Razen Doris, ki ne vem kaj naklepa? :)
no, ce se kdo odloci naj sporoci...da se zmenmo kje se dobimo..ker sama verjetno ne bom hodila v Benetke....ne vem zakaj ne...ce noben ne pride bom vzela vlak kar iz treviza domou....
aja, pa se to ne vem al it stopat do Dusseldorfa al z nekom ki ga dobim na internetu in mu dam 25€? Ne vem al se bojim da ne pridem v cajtu al se bojim da se mi kej zgodi........
verjetno bom sla stopat...da nrdim en kompromis....malo stopanja malo letenja, malo vlaka:)
Lep dan vam zelim!
zdej sem napisala kake dve strani in sem na koncu hotla vse skupi pobarvat in se mi je zbrisalo!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :(
zdej se mi pa res ne da vec pisat. Ma jojj pa tolko sem napisala. Grrrrr.
Ja, kaj je blo napisano? Ceu ucerajsnji dan. Kako sem se sprahajala ob berlinskem zidu, kako sem jedla ingverjeve kolacke in pila metin caj, kako mi je hotu kelner castit caj in jst ne znam sprejet ce mi kdo kaj da zastoj in da sem zato jezna in vse moje obcutke sem napisala ja. Ku sem sla v parlament in cakala 45 minut in ku so me pregledli ku na letalu in najdli solzilc in sem se bala da mi ga bojo vzeli ker sem mislna da je prepovedan v Nemciji in ku je biu lepo razgled iz vrha parlamenta in ku sem sla potem na rojstnodnevno zabavo v en pub, k je bratranc od bivsega cimra od Emanuela praznoval 30 let...in ku smo prevec spili in mam danes macka in ne morem nic jest ker me boli zelodec....in se in se je blo napisanega.....no, vse se zgodi z nekim namenom....
Kaj pa izlet v Benetke? Ni nobenega kandiodata? Razen Doris, ki ne vem kaj naklepa? :)
no, ce se kdo odloci naj sporoci...da se zmenmo kje se dobimo..ker sama verjetno ne bom hodila v Benetke....ne vem zakaj ne...ce noben ne pride bom vzela vlak kar iz treviza domou....
aja, pa se to ne vem al it stopat do Dusseldorfa al z nekom ki ga dobim na internetu in mu dam 25€? Ne vem al se bojim da ne pridem v cajtu al se bojim da se mi kej zgodi........
verjetno bom sla stopat...da nrdim en kompromis....malo stopanja malo letenja, malo vlaka:)
Lep dan vam zelim!
petek, 19. september 2008
...bi tudi vi?
Kako lepo je blo spat. Sem spala res kot mrtva, nisem niti slisala kdaj je prsu moj gostitelj domou.
Cimprej moram iz stanovanja ker ce nimam kaj delat ratam kar nejevoljna in prevec razmisljam. In razmisljam o tem da sem sama, o tem da ne vem kako bom prsla domou in kdaj...Potem razmisljam da je lahko moj drugi HCjevc kak psiho, ker mi pise za moje pojme prevec prijazne mejle..."..see you in my dreams.." in podobne.. :S bi sla kar zdej domou.
Ma pole se spomnem da mam se toooolko Berlina za videt in prehodit da ratam malo bujs volje. Malo se pocutim plavo ja...mogoce zato k mam PMS.....
(cez nekaj ur)
Spet bom letela!!!! :D Nejc se je kar za glavo primu k sm mu povedla...sem ga prou vidla a...:)
samo zdej se pocutim dosti bujsi ker vem kdaj bom sla proti domu in kako...
Torej: imam let iz Dusseldorfa (Doris...se spomnis kolko lepih trenutkov sva dozivele tam:)))) ) do Trevisa. Hehe.
Zdej pa mam pa ponudbo za vse vas, ki berete moje neumnosti. Ponuja se vam moznost da se pridruzite moji pustolovscini...:)
Torej: Kdo me pricaka 22. septembra z rozicami na letaliscu???? :)))))
Malo heca mora bit. Zdej pa res: Jst pridem 22.septembra na letalisce v Trevizo...enkrat po deveti uri. Noc bom prezivela tam in zjutro se bom odpravla v Benetke... Kdo se mi pridruzi??? Enodnevni izlet po pravljicnem mestecu?? Cim vec ku nas bo lepse nam bo...malo druzbe mi verjeno ne bo skodlo...dobimo pa se najbujsi da kar na zelezniski postaji enkrat zjutro. Lahko tudi fulll zjutro:D Ce je kdo za lahko pride ze en vecer prej na letalisce da vrzemo kake karte ;)
Vsi zainteresirani pisite. Racunam na vas. :)
Lep pozdravcek iz Berlina od Urske
Cimprej moram iz stanovanja ker ce nimam kaj delat ratam kar nejevoljna in prevec razmisljam. In razmisljam o tem da sem sama, o tem da ne vem kako bom prsla domou in kdaj...Potem razmisljam da je lahko moj drugi HCjevc kak psiho, ker mi pise za moje pojme prevec prijazne mejle..."..see you in my dreams.." in podobne.. :S bi sla kar zdej domou.
Ma pole se spomnem da mam se toooolko Berlina za videt in prehodit da ratam malo bujs volje. Malo se pocutim plavo ja...mogoce zato k mam PMS.....
(cez nekaj ur)
Spet bom letela!!!! :D Nejc se je kar za glavo primu k sm mu povedla...sem ga prou vidla a...:)
samo zdej se pocutim dosti bujsi ker vem kdaj bom sla proti domu in kako...
Torej: imam let iz Dusseldorfa (Doris...se spomnis kolko lepih trenutkov sva dozivele tam:)))) ) do Trevisa. Hehe.
Zdej pa mam pa ponudbo za vse vas, ki berete moje neumnosti. Ponuja se vam moznost da se pridruzite moji pustolovscini...:)
Torej: Kdo me pricaka 22. septembra z rozicami na letaliscu???? :)))))
Malo heca mora bit. Zdej pa res: Jst pridem 22.septembra na letalisce v Trevizo...enkrat po deveti uri. Noc bom prezivela tam in zjutro se bom odpravla v Benetke... Kdo se mi pridruzi??? Enodnevni izlet po pravljicnem mestecu?? Cim vec ku nas bo lepse nam bo...malo druzbe mi verjeno ne bo skodlo...dobimo pa se najbujsi da kar na zelezniski postaji enkrat zjutro. Lahko tudi fulll zjutro:D Ce je kdo za lahko pride ze en vecer prej na letalisce da vrzemo kake karte ;)
Vsi zainteresirani pisite. Racunam na vas. :)
Lep pozdravcek iz Berlina od Urske
četrtek, 18. september 2008
ACHTUNG! Sie verlassen jetzt WEST-BERLIN!
Pa se vizo mors kupit! ;o)
Tipo daja zige kar notr v pravi pasaport!! "The best suvenier ever!! " Jst ne vem ce lahko kar tako...al pa ma kako pogodbo. Jih pa drago placas...sej veste ku so vize in to..das pac kolkr mores dat ce jo ces met, pa se tako jo na koncu lahko ne dobis:)
Ja, take se dogajajo pred Brandenburskimi vrat...
In res ne morem verjet....Berlin me ni niti malo razocaral. Popoldne sem se po velikih mukah in samoprepricevanju odpravla iz garsonjere v mesto..sem se zaklepetal na internetu in potem me sploh ni vec vleklo da bi sla. Sem se prou bala. Bala sem se obcutka: "Aha, to je to..."
Ampak ne morem verjet, Berlin je ZAKON! Dosti bolj mi je usec kot London. Ok, sej ju ne morem primerjat...ampak bol se dobim v njemu. Bolj je umjrjen. Ceprou pri Londonu mi je blo usec to, da si vidu ljudi dejansko take kot so. Opazit je blo, da se ne zmenijo za druge. Za poglede, opazke...u bistvu sploh ni cudnih pogledu in opazk, ker dejansko vidis vse kar si upas in cesar si niti ne upas predstavljat. In vidis da lkjudje zivijo svoje zivljenje na ulici, podzemni, v trgovini isto kot doma. S tem mislim da po telefonu kricijo in se razjezijo tudi ce so na podzemni in so drugi zatopljeni v svoje misli ali knjige. In ostali se na to niti ne zmenijo...kot da ne slisijo, sploh ne registrirajo. Oni pac zivijo svoje zivljenje... To mi je blo ful fajn. Ker v Berlinu pa opazis, da znizajo glas ko govorijo po telefonu in ce je se kdo v blizini, da ce se jim zgodi kaj neprijetnega se hitro ozrejo da vidijo ce je kdo vidu in ce se jim kdo smeji.....v Londonu tega res ni. Sem se zasacla da sem jst edina, ki podrobno spremlaj vsako reakcijo in vsako cudno obleko.
Ja, Berlin je dosti bolj podoben nasi kulturi, ce se lahko tako izrazim. In sem vidla dve tipicni Berlincanki danes:) Ne, nimam opisa kako naj bi zgledala punca iz Belina. Je samo v moji glavi...in ne vem kdaj je nastal in kako..ampak je. In dve punci sta ga popolnoma izpolnjevale, ceprav sta si bli popolnoma razlicni. Taki, odbiti, bi rekla Doriska. Ena je bla tako zakon...velika, v karirastih rjavih hlacah, v rjavi malo z muckami obrobljeni ze skoraj zimski jakni, s temnimi lasmi, malo skodranimi;oblika frizure ku amilie samo malo daljse lase zadaj....in ob nogah je mela veliko rjavo torbo z malimi rozicami v kateri je spanckal majhen rjav kuza, ki nisem vedla najprej al je plisko al je pravi..ma pole se je malo pretegnu in pomeziknu...tako da je dokazal svoj obstoj...ma kako sta bla lepa..in sta se peljala z U-Bahnom .... jojjj, ceu cas sem ju gledla...:)
Nekaj je v tem mestu. Ma uni sok. Mogoce zaradi preteklosti, ne vem. Sej ga nisem se skoraj nic vidla...ampak kar sem je blo res fenomenalno. Na vsakem koraku mi je blo lepo. In stopnicke od mogocnega parlamenta do reke Spree....(in sem mislna da mamo mi lep parlament....)sicer reka ni cista ampak ce se usedes tako da se skoraj spogledujes z njeno gladino...te tako pomiri...res.
In ja, sem se odlocla, da ce bom se prijavla za kam it na izmenjavo bo Berlin definitivno med prvimi v vrsti. Samo se faks za farmacijo si moram ogledat in premislt kaj bi blo za delat tuki pozimi...ker ze zdej je ful mrzlo. Full je blo mrzlo ze popoudne.
Komaj se gledam. Ampak sem mogla napisat nekaj, da sem si popravlja razpolozenje. Cene sem ob vecerih vsa taka cudna. Brezvoljna in zamorjena...ker pozabim kako fajn sem se cez dan mela. Noc ima pac svojo moc.. Tako da preden grem spat sem si mogla popravit okus dneva ;)
tako kot sem si s to dobro vecerjico popravila okus v ustih, ki je ze kar zaudarjal po cokoladi, piskotih, nutelli...ki se mi je po nesreci (hvala Bogu?!?) razbila na letaliscu......upsssss...
Berlin, Berlin
Koncno v Berlinu! :)
Srcek mi kar igra od srece! :) Let je biu cudovit!! Najprej je izgledalo da bo samo ena velika megla..potem pa ko smo se dvignili nad oblake....smo prsli do soncka, ki je s tako lepim sijem obsijalo vso smetanasto preprogo kopastih oblakov....res je blo kot v nebesih:) sej ne da vem ku je gore, ampak isto kot so naslikani angelci nad unimi oblakci..prou tako sem se pocutla ja. Ku angelcek:) Pole sem pa zaspala..ker na letaliscu sem bore malo spala. mogoce kako urco malo zakinkala. Vecinoma sem pa brala knjigo:) Sem koncno koncala in prsla vsem ugankam do kraja:) Konec s knjigo, konec z Londonom. Prou u stilu je bla knjiga res. Sem se poistovetla s Christopherjem...sem bla bolj sama zase in gledala vse une napise in res ugotovila da je London tako enostaven. Res, ne mores se zgubit, ce le znas brat. In uporabljat Underground je tako preprosto in hkrati zabavno da kar res ni. Je pa res da si londoncani tudi privoscijo in ti kar pred nosom zaprejo kako linijo. Ne dela. Pika. In noben kej dosti ne protestira. Ampak se obrnejo in grejo. Mene je malo panika zgrabla ker so mi zaprli lih uno linijo k bi z njo prsla do busa za Luton airport...ma sem pole dobila se bolj direktno vrjanto in soznala nekega norega fizika,ki mi je povedal v 10 min vse od londonske ekonomije in kako gre slabo bankam.....Smesen mozak. Res so vsi ful prjazni. Vsi bi ti radi pomagali. Ga je prou skrbelo zame da ne bom najdla avtobusa.
No, zdej sem v stanovanju od tega hospitalovca - Emanuel se klice. In je ful fajn! Stanovanje in on. Vse:) Ful je posrecen. Po moje sva mogla bit ful smesna k sva korakala po ulicah: on ful visok in suh s skravzlanimi rdecimi lasmi, jst mickina in otovorjena ku en osel...ku Oljo in Stanjo :)
Sva sla najprej na kafe in pole do stanovanja. Zdej je on sou nazaj na faks k dela neki za diplomo, mi pustu leptopa, kljuc in vse mi je lepo razlozu kam nej grem kaj naj si pogledam...ZAKON! Res, full je prjazen. Kar ne morem verjet da se mi to dogaja. Zvecer gre s prijatli v kino, me je povabu samo ne vem ce bom sla ker je sele ob desetih in pou in jst nisem nic spala..bom vidla sproti.
Ga kar obcudujem kako je tako zaupljiv. Jst ne vem ce bi lahko bla.
No, ne bom vec zgubljala cajta tuki na netu, grem raziskovat Berlin! Komaj cakam! Energija je taprava, samo oci se mi malo prevec zapirajo...
Srcek mi kar igra od srece! :) Let je biu cudovit!! Najprej je izgledalo da bo samo ena velika megla..potem pa ko smo se dvignili nad oblake....smo prsli do soncka, ki je s tako lepim sijem obsijalo vso smetanasto preprogo kopastih oblakov....res je blo kot v nebesih:) sej ne da vem ku je gore, ampak isto kot so naslikani angelci nad unimi oblakci..prou tako sem se pocutla ja. Ku angelcek:) Pole sem pa zaspala..ker na letaliscu sem bore malo spala. mogoce kako urco malo zakinkala. Vecinoma sem pa brala knjigo:) Sem koncno koncala in prsla vsem ugankam do kraja:) Konec s knjigo, konec z Londonom. Prou u stilu je bla knjiga res. Sem se poistovetla s Christopherjem...sem bla bolj sama zase in gledala vse une napise in res ugotovila da je London tako enostaven. Res, ne mores se zgubit, ce le znas brat. In uporabljat Underground je tako preprosto in hkrati zabavno da kar res ni. Je pa res da si londoncani tudi privoscijo in ti kar pred nosom zaprejo kako linijo. Ne dela. Pika. In noben kej dosti ne protestira. Ampak se obrnejo in grejo. Mene je malo panika zgrabla ker so mi zaprli lih uno linijo k bi z njo prsla do busa za Luton airport...ma sem pole dobila se bolj direktno vrjanto in soznala nekega norega fizika,ki mi je povedal v 10 min vse od londonske ekonomije in kako gre slabo bankam.....Smesen mozak. Res so vsi ful prjazni. Vsi bi ti radi pomagali. Ga je prou skrbelo zame da ne bom najdla avtobusa.
No, zdej sem v stanovanju od tega hospitalovca - Emanuel se klice. In je ful fajn! Stanovanje in on. Vse:) Ful je posrecen. Po moje sva mogla bit ful smesna k sva korakala po ulicah: on ful visok in suh s skravzlanimi rdecimi lasmi, jst mickina in otovorjena ku en osel...ku Oljo in Stanjo :)
Sva sla najprej na kafe in pole do stanovanja. Zdej je on sou nazaj na faks k dela neki za diplomo, mi pustu leptopa, kljuc in vse mi je lepo razlozu kam nej grem kaj naj si pogledam...ZAKON! Res, full je prjazen. Kar ne morem verjet da se mi to dogaja. Zvecer gre s prijatli v kino, me je povabu samo ne vem ce bom sla ker je sele ob desetih in pou in jst nisem nic spala..bom vidla sproti.
Ga kar obcudujem kako je tako zaupljiv. Jst ne vem ce bi lahko bla.
No, ne bom vec zgubljala cajta tuki na netu, grem raziskovat Berlin! Komaj cakam! Energija je taprava, samo oci se mi malo prevec zapirajo...
sreda, 17. september 2008
Luton airport
ura je 10 cez dve ponoci. Noge mam vse premrazene. ne vem kje vidijo point klime cez noc na ful. Hvala bogu da mam spalko. Internet 10 min 1funt. posteno.
Kako mrtvo je letalisce ponoci..in bolj kot se bliza 4h bolj postaja zivo...lih obratno kot na ljubljanskih ulicah.
Od Londona sem se poslovila. London se je poslovil od mene. Dezja ni blo.
mam se dve minuti.
Kaj naj se recem?
Berlin, prihajam!
PS: mi ni usojeno da me bo kdo cakal...mogoce bo treba se kam odletet...baj da se dobi tudi roze:)
Kako mrtvo je letalisce ponoci..in bolj kot se bliza 4h bolj postaja zivo...lih obratno kot na ljubljanskih ulicah.
Od Londona sem se poslovila. London se je poslovil od mene. Dezja ni blo.
mam se dve minuti.
Kaj naj se recem?
Berlin, prihajam!
PS: mi ni usojeno da me bo kdo cakal...mogoce bo treba se kam odletet...baj da se dobi tudi roze:)
Zadnji dan v Londonu
....ne morem verjet. Zadnji dan. Tako sem ga cakala da pride zdej pa je prsu prehitro. Sem ugotovila da ce mam prevec casa potem nic ne naredim. Ok, to sem ze prej ugotovila, glede obveznosti. Ampak na zalost je isto s pohajanjem in ogledi. Ce se mi zdi da mam prevec casa potem samo tavam gor in dol in se mi nic ne da in si govorim, ah to bom sla ju3 pogledat to tudi...danes je soncek in bom rajsi zuni, pa se fliknem na travo in berem knjigo (v kateri nastopa Christopher, za tiste ki ne veste kdo je moj najbujs prjatu:) )....
In sem zarad tega bla slabe volje. Ker nism vidla vseh teh pomembnih znamenitosti od Londona. Ampak potem sem se vprasala: "Kaj si si zadala na zacetku potovanja? Da hoces videt vse znamenitosti?? Ne, to je tudi razlog da nisem kupila London passa... hotla sem zacutit utrip mesta se spojit z njim, z zivljenjem ljudi, ki tu zivijo in ne s turisti.. " In toscno to sem naredila, sedela sem po parkih, tako kot to pocnejo "domacini", da se malo sprostijo od vrveza mesta in vseh skrbi. Opazovala sem jih kako se sportajo, kako se ljupckajo po parkih, kako se sprehajajo s psi al/in z vozicki, kako starejsi par koraka z roko v roki...kako se par skrega in ga zenska udari in mu rece "I don't wanna see u anymore." "Why" "You fucking know why..." Pa kako nestrpna mama crnka udari hcerko po obrazu, ker misli da jo ne poslusa. U bistu pa je puncka ze vedla kar ji je mati govorila in to ocitnop materi ni blo usec..... Spojila sem se z mnozico ki je naredila krog okoli carodeja, ki je fantku naredil njegovo prvo carovnijo v zivljenju, ki si jo bo fantek zapomnil za celo zivljenje. Polepsal mu je otrostvo. Upam samo da mu mami in sestra ne bosta povedale kako je carodej vrgel papir cez ramo v mnozico....
Uceraj sem se mela res lepo. Prvi dan, da sem cel dan uzivala v svoji druzbi. Hehe, dobila sem nacin kako se zabavam. (vam ne povem, boste se vidli:)) ) In s tem nasmejem sebe in druge... Zapletala sem se v pogovore z mimoidocimi in jih z lepim pogledom prosila za studentski popust...tako lep pogled je mogu bit, da me je prodajalec arasidov oblitih s cukrom prasu za stevilko. Provat ni greh ne:)) Hehe, se prej mi pa je dal poslusat neko srpsko muziko in vprasu ce je iz moje drzave:))
Greenich je cudovit. Sem brez besed. To mora vsak dozivet. Meni je blo tako lepo tam, da kar verjet nisem mogla. Noge so me kar nesle po hribcku navzgor, kot da bi bla lahka kot pero. Voznja z ladjico po Temzi, ogled vseh znamenitosti iz recje perspektive, zamujen iztop iz ladje zaradi klepeta z Pakistancem, kosilo na klopci v Greenwich parku, potepanje po trgu med ogromno kolicino cunj, sprehajanje po trgovini kjer majo ogroooomno CDjev in DVDjev in tudi moje FRIENDSE!!!! malo je manjkalo da nisem kupila celega paketa:))) .... ja, vse to in se mnogo vec je naredilo ucwerajsnji dan res cudovit.
Danes grem koncno v akvarij. Ne vem kako bo. Upam da lepo. To mi je ratu prou nek vrh celega potovanja. Pustimo se presenetit..... danes zvecer pa na letalisce in ju3 zjutro na letalo za Berlin, kjer me bo verjetno pricakal en hospitalovc ze na letaliscu! Koncno se mi bo izpoulna zelja da me bo kdo cakal na letaliscu. Sicer ne bo z rozami amak vazno da nekdo caka name!! :) Ze to je fuulll. Cene samo gledas kako so se veseli med sabo, in kako drzijo napise imen v pricakovanju da nekdo pristopi k njim...
In sem zarad tega bla slabe volje. Ker nism vidla vseh teh pomembnih znamenitosti od Londona. Ampak potem sem se vprasala: "Kaj si si zadala na zacetku potovanja? Da hoces videt vse znamenitosti?? Ne, to je tudi razlog da nisem kupila London passa... hotla sem zacutit utrip mesta se spojit z njim, z zivljenjem ljudi, ki tu zivijo in ne s turisti.. " In toscno to sem naredila, sedela sem po parkih, tako kot to pocnejo "domacini", da se malo sprostijo od vrveza mesta in vseh skrbi. Opazovala sem jih kako se sportajo, kako se ljupckajo po parkih, kako se sprehajajo s psi al/in z vozicki, kako starejsi par koraka z roko v roki...kako se par skrega in ga zenska udari in mu rece "I don't wanna see u anymore." "Why" "You fucking know why..." Pa kako nestrpna mama crnka udari hcerko po obrazu, ker misli da jo ne poslusa. U bistu pa je puncka ze vedla kar ji je mati govorila in to ocitnop materi ni blo usec..... Spojila sem se z mnozico ki je naredila krog okoli carodeja, ki je fantku naredil njegovo prvo carovnijo v zivljenju, ki si jo bo fantek zapomnil za celo zivljenje. Polepsal mu je otrostvo. Upam samo da mu mami in sestra ne bosta povedale kako je carodej vrgel papir cez ramo v mnozico....
Uceraj sem se mela res lepo. Prvi dan, da sem cel dan uzivala v svoji druzbi. Hehe, dobila sem nacin kako se zabavam. (vam ne povem, boste se vidli:)) ) In s tem nasmejem sebe in druge... Zapletala sem se v pogovore z mimoidocimi in jih z lepim pogledom prosila za studentski popust...tako lep pogled je mogu bit, da me je prodajalec arasidov oblitih s cukrom prasu za stevilko. Provat ni greh ne:)) Hehe, se prej mi pa je dal poslusat neko srpsko muziko in vprasu ce je iz moje drzave:))
Greenich je cudovit. Sem brez besed. To mora vsak dozivet. Meni je blo tako lepo tam, da kar verjet nisem mogla. Noge so me kar nesle po hribcku navzgor, kot da bi bla lahka kot pero. Voznja z ladjico po Temzi, ogled vseh znamenitosti iz recje perspektive, zamujen iztop iz ladje zaradi klepeta z Pakistancem, kosilo na klopci v Greenwich parku, potepanje po trgu med ogromno kolicino cunj, sprehajanje po trgovini kjer majo ogroooomno CDjev in DVDjev in tudi moje FRIENDSE!!!! malo je manjkalo da nisem kupila celega paketa:))) .... ja, vse to in se mnogo vec je naredilo ucwerajsnji dan res cudovit.
Danes grem koncno v akvarij. Ne vem kako bo. Upam da lepo. To mi je ratu prou nek vrh celega potovanja. Pustimo se presenetit..... danes zvecer pa na letalisce in ju3 zjutro na letalo za Berlin, kjer me bo verjetno pricakal en hospitalovc ze na letaliscu! Koncno se mi bo izpoulna zelja da me bo kdo cakal na letaliscu. Sicer ne bo z rozami amak vazno da nekdo caka name!! :) Ze to je fuulll. Cene samo gledas kako so se veseli med sabo, in kako drzijo napise imen v pricakovanju da nekdo pristopi k njim...
torek, 16. september 2008
Oxford circus
Ja, ta London ma ful nekih cirkusov. Ne vem zakaj majo tako ime.. Ampak mislim zato ker je velik cirkus na cestah. Ko prides s podzemne (naslovljene ta in ta cirkus) prides ponavadi na eno veliko krizisce kjer je res en velik cirkus. In ce provas sledit crednemu nagonu glede preckanja ceste....ne priporocam ker ni vedno varno. Niti ni vedno varno sledit semaforjem. Najbolj varno je gledat v PRAVO smer, kar zame niti ni tako preprosto kot se zdi. Ok, sej se zavedas da mors pogledat ravno v nasprotno smer samo tvoja podzavest ti tega nekako ne dovoli, tako da ko jst preckam cesto zgleda verjetno kot da bi se mi malo zmesalo ker gledam na vse strani, cel cas ko preckam cesto....hja, nisem macka ki bi mela devet zivljenj.
Ucera se mi je porodila genijalna zamisel. Pomislna sem da bi se lahko ceu dan vozila samo s podzemnimi :D ker:
-pri nas jih nimamo in ko se vrnem se ne bom m0gla vec vozit
-je takooo zabavno, kdaj se zgodi da sem v prostoru s samimi crnci. ne mors verjet. Ucera je biu en kot is filma.hehe, nisem vedla al mi je smesen al je grozen al je odstekan...in sem ugotovila da je vse. Predstavljajte si crnca, s takimi sportnimi soncnimi ocalami ki so kot ogledalo ce jih ti gledas in oblecenega v bele hlace in roznato majcko. sedel je razkoraceno s sklenjenimi rokami na trebuhu , drzal se je pokoncno..kot nek detektiv. Fora je bla da ce sem ga pogledla v oci nisem vedla al me gleda al ne. Res skeri:) Zabavno, ni kej.
- zato ker je med prehodi med eno linijo in drugo takooo lepo!! Vedno ful piha, nisem se pogruntala zakaj. (OK, logicno da piha ko pride podzemna, ma ne po stopnicah. mislim da majo ventilatorje. samo zakaj??) In ko hodis po tistih rovih...vedno zaslisis kako fajn melodijo ki se tako lepo preliva med zidovi...ki so navadno polepljeni z reklamami ali s kakimi fajn mislimi..
Danes bom sla na Greenwitch. Upam da bo vreme zdrzalo. Ne vem ce sm ze omenla ampak do zdej sem mela res lepo vreme. sam soncek:)
aja. Od hostla nisem se nc povedla. Ni tako slabo ku je zgledlo. Ok, spala sem slabo k je okno non stop podprto in je blo ful glasno. Cene sem pa spoznala eno korejko Lee in sem se ji tako zasmilla da me je pole povabla na pivo u pab:)) Tako da sva sle na pivo in kasneje se nama je pridruzu en Irc iz Corka ki zivi ze celo zivljenje v Angliji in je biu ful fajn. Res je blo lepo klepetat z njim. Nama je castu se eno pivo. Ma pole se je malo napil in je zacel z nekimi cudnimi vprasanji in namigi in sm ga na lep nacin odslovila, ma ni nehu in ni nehu. Ma pole po mukah odnehu.
Danes sem pa pr zajtrku spoznala se enga iz Nove zelandije - ucitelj tenisa. Pa se s tremi Avstralci malo poklepetala.
Fajn je z nekom poklepetat.. ga/jo spravit v smeh al pa da te on/ona spravi v smeh. Se pocutis lepse, bolj fajn. Ker cene si v mislih ustvaris prevec crno samopodobo. Zato pa kdaj nrdim kako neumno da koga nasmejim al pa da se malo posalim na moj racun. Lepo se je smejat. "Smeh je nacenejsa metoda za popravit svoj izgled"
joj, grem da bom se kej soncka ulovila na Greenwichu in pa spet pokukala v zivljenje Christopherja...ga ze prou pogresam. Bo ratu hmali moj najbujs prjatu!
aja se to. Moram napisat to ugotovitev. Tekoce stopnice na podzemni tecejo pocasneje kot njihov rocaj. Mogoce zato ker so bolj obremenjene?
hehe, sm malo pobarvala da bo ljps:)
Ucera se mi je porodila genijalna zamisel. Pomislna sem da bi se lahko ceu dan vozila samo s podzemnimi :D ker:
-pri nas jih nimamo in ko se vrnem se ne bom m0gla vec vozit
-je takooo zabavno, kdaj se zgodi da sem v prostoru s samimi crnci. ne mors verjet. Ucera je biu en kot is filma.hehe, nisem vedla al mi je smesen al je grozen al je odstekan...in sem ugotovila da je vse. Predstavljajte si crnca, s takimi sportnimi soncnimi ocalami ki so kot ogledalo ce jih ti gledas in oblecenega v bele hlace in roznato majcko. sedel je razkoraceno s sklenjenimi rokami na trebuhu , drzal se je pokoncno..kot nek detektiv. Fora je bla da ce sem ga pogledla v oci nisem vedla al me gleda al ne. Res skeri:) Zabavno, ni kej.
- zato ker je med prehodi med eno linijo in drugo takooo lepo!! Vedno ful piha, nisem se pogruntala zakaj. (OK, logicno da piha ko pride podzemna, ma ne po stopnicah. mislim da majo ventilatorje. samo zakaj??) In ko hodis po tistih rovih...vedno zaslisis kako fajn melodijo ki se tako lepo preliva med zidovi...ki so navadno polepljeni z reklamami ali s kakimi fajn mislimi..
Danes bom sla na Greenwitch. Upam da bo vreme zdrzalo. Ne vem ce sm ze omenla ampak do zdej sem mela res lepo vreme. sam soncek:)
aja. Od hostla nisem se nc povedla. Ni tako slabo ku je zgledlo. Ok, spala sem slabo k je okno non stop podprto in je blo ful glasno. Cene sem pa spoznala eno korejko Lee in sem se ji tako zasmilla da me je pole povabla na pivo u pab:)) Tako da sva sle na pivo in kasneje se nama je pridruzu en Irc iz Corka ki zivi ze celo zivljenje v Angliji in je biu ful fajn. Res je blo lepo klepetat z njim. Nama je castu se eno pivo. Ma pole se je malo napil in je zacel z nekimi cudnimi vprasanji in namigi in sm ga na lep nacin odslovila, ma ni nehu in ni nehu. Ma pole po mukah odnehu.
Danes sem pa pr zajtrku spoznala se enga iz Nove zelandije - ucitelj tenisa. Pa se s tremi Avstralci malo poklepetala.
Fajn je z nekom poklepetat.. ga/jo spravit v smeh al pa da te on/ona spravi v smeh. Se pocutis lepse, bolj fajn. Ker cene si v mislih ustvaris prevec crno samopodobo. Zato pa kdaj nrdim kako neumno da koga nasmejim al pa da se malo posalim na moj racun. Lepo se je smejat. "Smeh je nacenejsa metoda za popravit svoj izgled"
joj, grem da bom se kej soncka ulovila na Greenwichu in pa spet pokukala v zivljenje Christopherja...ga ze prou pogresam. Bo ratu hmali moj najbujs prjatu!
aja se to. Moram napisat to ugotovitev. Tekoce stopnice na podzemni tecejo pocasneje kot njihov rocaj. Mogoce zato ker so bolj obremenjene?
hehe, sm malo pobarvala da bo ljps:)
ponedeljek, 15. september 2008
Hostel
Ja, nasla sem hostel in se vselila vanj. No, ne se popolnoma ampak postla je nastimana, moj rukzak pa se pri Mikelu..ma to je malenkost.
Hostel? Mislim da je katastrofa in takoj ko sm ga placala mi je blo zou da sem prsla ampak taka je bla moja odlocitev. In kot je reku Christopher: V zivljenju se je treba odlocat in sprejemat odlocitve, cene se celo zivljenje odlocas in nic ne naredis." Tako sem se jst odlocla da bom pou mojega casa pri M&M (in seveda lih k sm se zacela met fajn sem se odlocla da grem) (Amapk to je po eni strani tudi fajn; ker kot pravi teorija od Tatjane (ki je za moje pojme res super) "Jst grem z zura k je najbolj fajn! Pole mi ostane v lepem spominu!" In tako sem tudi jst nrdila. Sicer ne tolko namenoma ma ja.
Danes bi lahko rekli da je glede na dogodke "Black day" ampak ce sm se odlocla da ce vidim sonce bo to pomenlo "Good day" alora bo dober dan, ceprou me je na excange officeu smotana baba obrala za 7€ in da sem prsla v sobo od hostla in nism znala it ven in sem zacela trkat po vratih in klicat ce me kdo slisi....pole sem koncno ugotovila da so se vrata samo malo zataklna oz da jih nism dovolj mocno odprla. Groza! Pa se slaba energija je bla. Ma sem malo porisala in popisala pa je blo bujsi.
Zdej sem pa v internet caffe v isti ulici kot hostel. sicer je internet drazji kot v centru ma ce si student prides lih na isto ceno.
Uceraj je blo ful fajn. sem bla z M&M v kinotu. smo sli gledat en avstjisko-nemski film v BMI. Ni holivudski stil, je bolj artisticni in bolj podoben filmom na LIFEtu. Gospod,ki je sedel poleg mene je dvakrat zacel smrcat in potem ko je biu kader ko je tipo igral 3 minute sam s sabo pink-ponk se je prou stresu. Bogi moz, se dobro da ga ni zadel infarkt. M&M sta se neki dajala. Mihaela je bla malo sitna. Mogoce zato k je dobila festo. Je pa ocitno da je ona moski v familiji. Bogi Mike. Pa tako dobro kuha. Danes mam spinacni strudel s sabo. Za zajtrk pa mi je nrdil kanadske palacinke z nekim sokom nekega drevesa. Uno drevo k je v grbu od Kanade. Ful dobro!! Malo masla das na palacinke in pole polijes s sirupom...njami...
In ful so debele.
Zdej grem pa down town...se dobim z Mikeom da mi da prtljago in da greva na pivo ker sem mu obljubla ker je on placu karte za kino.
ce ostane cajt pa se kak muzej pogledat. Aja, ucera sem se sprehodila do Buckinghamske palace...ej...ku je too ogrooomno!! Kolko zlata...in Houses of parlament...ojojj...Hjudzzzz!!
pozdrav iz Queenswaya!!
Hostel? Mislim da je katastrofa in takoj ko sm ga placala mi je blo zou da sem prsla ampak taka je bla moja odlocitev. In kot je reku Christopher: V zivljenju se je treba odlocat in sprejemat odlocitve, cene se celo zivljenje odlocas in nic ne naredis." Tako sem se jst odlocla da bom pou mojega casa pri M&M (in seveda lih k sm se zacela met fajn sem se odlocla da grem) (Amapk to je po eni strani tudi fajn; ker kot pravi teorija od Tatjane (ki je za moje pojme res super) "Jst grem z zura k je najbolj fajn! Pole mi ostane v lepem spominu!" In tako sem tudi jst nrdila. Sicer ne tolko namenoma ma ja.
Danes bi lahko rekli da je glede na dogodke "Black day" ampak ce sm se odlocla da ce vidim sonce bo to pomenlo "Good day" alora bo dober dan, ceprou me je na excange officeu smotana baba obrala za 7€ in da sem prsla v sobo od hostla in nism znala it ven in sem zacela trkat po vratih in klicat ce me kdo slisi....pole sem koncno ugotovila da so se vrata samo malo zataklna oz da jih nism dovolj mocno odprla. Groza! Pa se slaba energija je bla. Ma sem malo porisala in popisala pa je blo bujsi.
Zdej sem pa v internet caffe v isti ulici kot hostel. sicer je internet drazji kot v centru ma ce si student prides lih na isto ceno.
Uceraj je blo ful fajn. sem bla z M&M v kinotu. smo sli gledat en avstjisko-nemski film v BMI. Ni holivudski stil, je bolj artisticni in bolj podoben filmom na LIFEtu. Gospod,ki je sedel poleg mene je dvakrat zacel smrcat in potem ko je biu kader ko je tipo igral 3 minute sam s sabo pink-ponk se je prou stresu. Bogi moz, se dobro da ga ni zadel infarkt. M&M sta se neki dajala. Mihaela je bla malo sitna. Mogoce zato k je dobila festo. Je pa ocitno da je ona moski v familiji. Bogi Mike. Pa tako dobro kuha. Danes mam spinacni strudel s sabo. Za zajtrk pa mi je nrdil kanadske palacinke z nekim sokom nekega drevesa. Uno drevo k je v grbu od Kanade. Ful dobro!! Malo masla das na palacinke in pole polijes s sirupom...njami...
In ful so debele.
Zdej grem pa down town...se dobim z Mikeom da mi da prtljago in da greva na pivo ker sem mu obljubla ker je on placu karte za kino.
ce ostane cajt pa se kak muzej pogledat. Aja, ucera sem se sprehodila do Buckinghamske palace...ej...ku je too ogrooomno!! Kolko zlata...in Houses of parlament...ojojj...Hjudzzzz!!
pozdrav iz Queenswaya!!
nedelja, 14. september 2008
hja...in sem tuki
Obcutki?
prvi vtis Londona je biu res cudovit. Malo sem se lovila po l;ondonskih transportnih poteh, koncno nasla okence kjer prodajajo Oyster card - in vljudno prasala ce bi lahko kupila tedensko karto. Pa me resno pogleda in prijazno rece "No, sorry.." Pogledam ga in on se mi nasmeje: "Of corse you can! What kind of..." In mi prijazno vse razlozi in vse zrihtava. Hja, ljudje tuki so ful prijazni in se radi hecajo! :) Prou lepo!
No in potem sem sla na vlak do kraja kjer me je cakal Mike. In na poti sem skozi okno takoj zagledala Lonond eye v soju zahajajocega sonca...res je bil lep pogled. Srcek mi je kar zaigral. No, ce odmislimo potem da sem sla na napacen vlak in da sem se mogla presedlat in vse to z mojim tezkim rukzakom in pa pristejemo to da so mi pri tem ful pomagali potniki na vlaku je bil prvi utis res super.
Mike me je pricakal s.... KOLESOM :)
Hja...majhno presenecenje ma fajn :) Tako da sem potem sla s taksijem do njegovega stanovanjca (mini mini mini) on pa s kolesom za nami. s tem da sva jst in taksist pozabla ime ulice tako da sva ga potem cakala na enem vogalu da sva mu potem sledila do prave hiske...#
ja, prvi dan je biu res pester.
Drugi dan sem se odpravla v center. In tam cel ljubi dan lutala med mnozico ki je hotela uzit vse lepote festivala. Dobesedno sem upostevala nacelo "Go with the flow" ker drugace se ni dalo. Sem sla na laughter terapy workshop, drums workshop in se kaj bi se dobilo.. Je blo res fajn, zabavno se je smejat s popolnimi tujci. :)
Ooo, prou fajn da sem zacela pisat ker zdej vidim da se niti nimam tako slabo. Ker ja, zame je prvic da potujem sama in res nisem navajena tega. sej baje da po treh neh pades notr...upam da res. sej ne da bi bla zamorjena. samo prevec casa imas za razmisljat. in ne vem zakaj takrat razmisljas samo o zalostnih stvareh. Tezko je bit sam s sabo. sama sebi potem govorim naj se nasmehnem, naj bom soncek. Kot sem obljubila Doris da bom. In se. in je lepsi svet. takoj.
misli moram kontrolirat oz jih zacet zapisovat. ker ce jih zapises se mi zdi da se jih nekako resis. cene jih non stop premlevas v glavi in jih obracas na vse strani dokler ne najdes najhujse varjante.
hja, to bo to zaenkrat. Moram se za hostle precekirat na netu, potem pa spet med barvno mnozico lovit soncne zarke in lepe trenutke.
Podrav iz Waterlooja!
prvi vtis Londona je biu res cudovit. Malo sem se lovila po l;ondonskih transportnih poteh, koncno nasla okence kjer prodajajo Oyster card - in vljudno prasala ce bi lahko kupila tedensko karto. Pa me resno pogleda in prijazno rece "No, sorry.." Pogledam ga in on se mi nasmeje: "Of corse you can! What kind of..." In mi prijazno vse razlozi in vse zrihtava. Hja, ljudje tuki so ful prijazni in se radi hecajo! :) Prou lepo!
No in potem sem sla na vlak do kraja kjer me je cakal Mike. In na poti sem skozi okno takoj zagledala Lonond eye v soju zahajajocega sonca...res je bil lep pogled. Srcek mi je kar zaigral. No, ce odmislimo potem da sem sla na napacen vlak in da sem se mogla presedlat in vse to z mojim tezkim rukzakom in pa pristejemo to da so mi pri tem ful pomagali potniki na vlaku je bil prvi utis res super.
Mike me je pricakal s.... KOLESOM :)
Hja...majhno presenecenje ma fajn :) Tako da sem potem sla s taksijem do njegovega stanovanjca (mini mini mini) on pa s kolesom za nami. s tem da sva jst in taksist pozabla ime ulice tako da sva ga potem cakala na enem vogalu da sva mu potem sledila do prave hiske...#
ja, prvi dan je biu res pester.
Drugi dan sem se odpravla v center. In tam cel ljubi dan lutala med mnozico ki je hotela uzit vse lepote festivala. Dobesedno sem upostevala nacelo "Go with the flow" ker drugace se ni dalo. Sem sla na laughter terapy workshop, drums workshop in se kaj bi se dobilo.. Je blo res fajn, zabavno se je smejat s popolnimi tujci. :)
Ooo, prou fajn da sem zacela pisat ker zdej vidim da se niti nimam tako slabo. Ker ja, zame je prvic da potujem sama in res nisem navajena tega. sej baje da po treh neh pades notr...upam da res. sej ne da bi bla zamorjena. samo prevec casa imas za razmisljat. in ne vem zakaj takrat razmisljas samo o zalostnih stvareh. Tezko je bit sam s sabo. sama sebi potem govorim naj se nasmehnem, naj bom soncek. Kot sem obljubila Doris da bom. In se. in je lepsi svet. takoj.
misli moram kontrolirat oz jih zacet zapisovat. ker ce jih zapises se mi zdi da se jih nekako resis. cene jih non stop premlevas v glavi in jih obracas na vse strani dokler ne najdes najhujse varjante.
hja, to bo to zaenkrat. Moram se za hostle precekirat na netu, potem pa spet med barvno mnozico lovit soncne zarke in lepe trenutke.
Podrav iz Waterlooja!
četrtek, 11. september 2008
In bom šla..
Jutri. Naštimano nimam še nič. Vem samo da mam letalske karte, zavarovanje, osebno, in to je to. Sej drugo pa ni važno. Aja in 60 funtov. Pa kartice ne smem pozabit.
Danes se počutim u pizdi. Že cel dan. Razočarana sem nad sabo. Zakaj nisem močna?? Zakaj si ne morem ostat zvesta?
Komaj čakam da bom sedela na letalu. Da dobim krila. Da poletim.
Svoboda. Jaz.
Danes se počutim u pizdi. Že cel dan. Razočarana sem nad sabo. Zakaj nisem močna?? Zakaj si ne morem ostat zvesta?
Komaj čakam da bom sedela na letalu. Da dobim krila. Da poletim.
Svoboda. Jaz.
torek, 9. september 2008
preprodaja organov
Kaj pa če me res ugrabijo in prodajo po kosih? Kaj pa če me posilijo? Če že, naj prodajo ledvico in me posilijo s kondomom. U bistvu me je strah. Ne samo same sebe ampak tudi drugih. Dejstvo je da obstajajo tudi hudobci. Upam da jih ne srečam. Oz da jih srečam ko ne bom sama.
Zdej smo meli en majhen poslovilni žurčič. Karmina. Bi rekla moja cimra. Ni blo lih veselo. Vsaj vem da me bojo pogrešali:) Čeprov vem da nihče ni mislil na to da me ne bo nekaj časa videl oz da me mogoče nikoli več ne bo videl. Pa saj je prav tako. Še sama se nism zavedala da nekaterih ne bom več vidla pred odhodom. Kaj pa šele oni, ki so dobili bežno povabilo "Pridi, da nazdravimo na srečno pot!" Pa še vina ja zmanjkalo. Karmina.
Dobra novica. Še dva hospitalovca sta odpisala. Oba iz Berlina. Prenočišče zrihtano. Čakam še kak odziv iz Londona. Lepo bi blo dobit sovandraša za festival. Moram pogledat vremensko napoved. Za festivale baje ni dobra to leto. Jason pravi: Check the weather forcast before you come 'cos it's been ofnadwy! (horrible!). no, sej dolge majce sm si nabavla. samo še čevlje je treba.
Naj me noč naspi in spočije. Jutri bo spet doug dan.
Zdej smo meli en majhen poslovilni žurčič. Karmina. Bi rekla moja cimra. Ni blo lih veselo. Vsaj vem da me bojo pogrešali:) Čeprov vem da nihče ni mislil na to da me ne bo nekaj časa videl oz da me mogoče nikoli več ne bo videl. Pa saj je prav tako. Še sama se nism zavedala da nekaterih ne bom več vidla pred odhodom. Kaj pa šele oni, ki so dobili bežno povabilo "Pridi, da nazdravimo na srečno pot!" Pa še vina ja zmanjkalo. Karmina.
Dobra novica. Še dva hospitalovca sta odpisala. Oba iz Berlina. Prenočišče zrihtano. Čakam še kak odziv iz Londona. Lepo bi blo dobit sovandraša za festival. Moram pogledat vremensko napoved. Za festivale baje ni dobra to leto. Jason pravi: Check the weather forcast before you come 'cos it's been ofnadwy! (horrible!). no, sej dolge majce sm si nabavla. samo še čevlje je treba.
Naj me noč naspi in spočije. Jutri bo spet doug dan.
ponedeljek, 8. september 2008
Še ne. Bom pa kmalu. Zdi se mi kot da ju3, ker mam še tolko stvari za nrdit. Še dobro da se letalske karte ne da odpovedat. Ne bom jamrala o tem kako me je strah. Enostavno si bom zaupala da bo vse kul in da se bom mela ful-kul.
Sama. Ja, prvič v življenju popolnoma sama na pot. Baje da je kul. Verjamem. A me je vseeno strah, priznam. Pa ne da bi me kdo posilu al prodal za sužnjo al mastno zaslužu z mojimi organi. Strah me je.. samote verjetno. Same sebe. Sej ok, zadnje dni se fajn zastopim sama s sabo. Amapk če je hudo, si lahko vedno zbežim. Grem na pivo, dve..pa je svet lepši. Začnem klepetat, opravljat..pa je spet svet lepši. Gore k bom, bojo pa pršle vse moje šibke točke do izraza. Sej ne rečem da dobre ne bojo. Samo sej vsi vjste kšn kžin nrdi en mičkin trn u peti.
Ja, prva destinacija London. Iščem hospitalovce da bi se sprehajali z mano po Londonu a brez odziva. Potem pa Beriln. Tudi tam iščem hospitalovce za isto zadevo + še za prenočišče. Tudi ni kakega velikega odzva. Vsaj za enkrat še ne. Kje bom? Ja ja, vedm da so opcija tudi hostli. Ampak moja denarnica se bojim da bo po Londnu dokaj prazna... upam da bo vsaj za kak paket toustou in eno Pando. Ufff. Boli glava k razmišljam.
Zdej grem po opravklih:
- zamenjat neki funtov
- kupit transformator(?) za elektriko da bom lahko punla mobitel in bla v stiku s hospitalovci
-
sej vas ne zanima...
ajde
Sama. Ja, prvič v življenju popolnoma sama na pot. Baje da je kul. Verjamem. A me je vseeno strah, priznam. Pa ne da bi me kdo posilu al prodal za sužnjo al mastno zaslužu z mojimi organi. Strah me je.. samote verjetno. Same sebe. Sej ok, zadnje dni se fajn zastopim sama s sabo. Amapk če je hudo, si lahko vedno zbežim. Grem na pivo, dve..pa je svet lepši. Začnem klepetat, opravljat..pa je spet svet lepši. Gore k bom, bojo pa pršle vse moje šibke točke do izraza. Sej ne rečem da dobre ne bojo. Samo sej vsi vjste kšn kžin nrdi en mičkin trn u peti.
Ja, prva destinacija London. Iščem hospitalovce da bi se sprehajali z mano po Londonu a brez odziva. Potem pa Beriln. Tudi tam iščem hospitalovce za isto zadevo + še za prenočišče. Tudi ni kakega velikega odzva. Vsaj za enkrat še ne. Kje bom? Ja ja, vedm da so opcija tudi hostli. Ampak moja denarnica se bojim da bo po Londnu dokaj prazna... upam da bo vsaj za kak paket toustou in eno Pando. Ufff. Boli glava k razmišljam.
Zdej grem po opravklih:
- zamenjat neki funtov
- kupit transformator(?) za elektriko da bom lahko punla mobitel in bla v stiku s hospitalovci
-
sej vas ne zanima...
ajde
Naročite se na:
Komentarji (Atom)