....ne morem verjet. Zadnji dan. Tako sem ga cakala da pride zdej pa je prsu prehitro. Sem ugotovila da ce mam prevec casa potem nic ne naredim. Ok, to sem ze prej ugotovila, glede obveznosti. Ampak na zalost je isto s pohajanjem in ogledi. Ce se mi zdi da mam prevec casa potem samo tavam gor in dol in se mi nic ne da in si govorim, ah to bom sla ju3 pogledat to tudi...danes je soncek in bom rajsi zuni, pa se fliknem na travo in berem knjigo (v kateri nastopa Christopher, za tiste ki ne veste kdo je moj najbujs prjatu:) )....
In sem zarad tega bla slabe volje. Ker nism vidla vseh teh pomembnih znamenitosti od Londona. Ampak potem sem se vprasala: "Kaj si si zadala na zacetku potovanja? Da hoces videt vse znamenitosti?? Ne, to je tudi razlog da nisem kupila London passa... hotla sem zacutit utrip mesta se spojit z njim, z zivljenjem ljudi, ki tu zivijo in ne s turisti.. " In toscno to sem naredila, sedela sem po parkih, tako kot to pocnejo "domacini", da se malo sprostijo od vrveza mesta in vseh skrbi. Opazovala sem jih kako se sportajo, kako se ljupckajo po parkih, kako se sprehajajo s psi al/in z vozicki, kako starejsi par koraka z roko v roki...kako se par skrega in ga zenska udari in mu rece "I don't wanna see u anymore." "Why" "You fucking know why..." Pa kako nestrpna mama crnka udari hcerko po obrazu, ker misli da jo ne poslusa. U bistu pa je puncka ze vedla kar ji je mati govorila in to ocitnop materi ni blo usec..... Spojila sem se z mnozico ki je naredila krog okoli carodeja, ki je fantku naredil njegovo prvo carovnijo v zivljenju, ki si jo bo fantek zapomnil za celo zivljenje. Polepsal mu je otrostvo. Upam samo da mu mami in sestra ne bosta povedale kako je carodej vrgel papir cez ramo v mnozico....
Uceraj sem se mela res lepo. Prvi dan, da sem cel dan uzivala v svoji druzbi. Hehe, dobila sem nacin kako se zabavam. (vam ne povem, boste se vidli:)) ) In s tem nasmejem sebe in druge... Zapletala sem se v pogovore z mimoidocimi in jih z lepim pogledom prosila za studentski popust...tako lep pogled je mogu bit, da me je prodajalec arasidov oblitih s cukrom prasu za stevilko. Provat ni greh ne:)) Hehe, se prej mi pa je dal poslusat neko srpsko muziko in vprasu ce je iz moje drzave:))
Greenich je cudovit. Sem brez besed. To mora vsak dozivet. Meni je blo tako lepo tam, da kar verjet nisem mogla. Noge so me kar nesle po hribcku navzgor, kot da bi bla lahka kot pero. Voznja z ladjico po Temzi, ogled vseh znamenitosti iz recje perspektive, zamujen iztop iz ladje zaradi klepeta z Pakistancem, kosilo na klopci v Greenwich parku, potepanje po trgu med ogromno kolicino cunj, sprehajanje po trgovini kjer majo ogroooomno CDjev in DVDjev in tudi moje FRIENDSE!!!! malo je manjkalo da nisem kupila celega paketa:))) .... ja, vse to in se mnogo vec je naredilo ucwerajsnji dan res cudovit.
Danes grem koncno v akvarij. Ne vem kako bo. Upam da lepo. To mi je ratu prou nek vrh celega potovanja. Pustimo se presenetit..... danes zvecer pa na letalisce in ju3 zjutro na letalo za Berlin, kjer me bo verjetno pricakal en hospitalovc ze na letaliscu! Koncno se mi bo izpoulna zelja da me bo kdo cakal na letaliscu. Sicer ne bo z rozami amak vazno da nekdo caka name!! :) Ze to je fuulll. Cene samo gledas kako so se veseli med sabo, in kako drzijo napise imen v pricakovanju da nekdo pristopi k njim...
In sem zarad tega bla slabe volje. Ker nism vidla vseh teh pomembnih znamenitosti od Londona. Ampak potem sem se vprasala: "Kaj si si zadala na zacetku potovanja? Da hoces videt vse znamenitosti?? Ne, to je tudi razlog da nisem kupila London passa... hotla sem zacutit utrip mesta se spojit z njim, z zivljenjem ljudi, ki tu zivijo in ne s turisti.. " In toscno to sem naredila, sedela sem po parkih, tako kot to pocnejo "domacini", da se malo sprostijo od vrveza mesta in vseh skrbi. Opazovala sem jih kako se sportajo, kako se ljupckajo po parkih, kako se sprehajajo s psi al/in z vozicki, kako starejsi par koraka z roko v roki...kako se par skrega in ga zenska udari in mu rece "I don't wanna see u anymore." "Why" "You fucking know why..." Pa kako nestrpna mama crnka udari hcerko po obrazu, ker misli da jo ne poslusa. U bistu pa je puncka ze vedla kar ji je mati govorila in to ocitnop materi ni blo usec..... Spojila sem se z mnozico ki je naredila krog okoli carodeja, ki je fantku naredil njegovo prvo carovnijo v zivljenju, ki si jo bo fantek zapomnil za celo zivljenje. Polepsal mu je otrostvo. Upam samo da mu mami in sestra ne bosta povedale kako je carodej vrgel papir cez ramo v mnozico....
Uceraj sem se mela res lepo. Prvi dan, da sem cel dan uzivala v svoji druzbi. Hehe, dobila sem nacin kako se zabavam. (vam ne povem, boste se vidli:)) ) In s tem nasmejem sebe in druge... Zapletala sem se v pogovore z mimoidocimi in jih z lepim pogledom prosila za studentski popust...tako lep pogled je mogu bit, da me je prodajalec arasidov oblitih s cukrom prasu za stevilko. Provat ni greh ne:)) Hehe, se prej mi pa je dal poslusat neko srpsko muziko in vprasu ce je iz moje drzave:))
Greenich je cudovit. Sem brez besed. To mora vsak dozivet. Meni je blo tako lepo tam, da kar verjet nisem mogla. Noge so me kar nesle po hribcku navzgor, kot da bi bla lahka kot pero. Voznja z ladjico po Temzi, ogled vseh znamenitosti iz recje perspektive, zamujen iztop iz ladje zaradi klepeta z Pakistancem, kosilo na klopci v Greenwich parku, potepanje po trgu med ogromno kolicino cunj, sprehajanje po trgovini kjer majo ogroooomno CDjev in DVDjev in tudi moje FRIENDSE!!!! malo je manjkalo da nisem kupila celega paketa:))) .... ja, vse to in se mnogo vec je naredilo ucwerajsnji dan res cudovit.
Danes grem koncno v akvarij. Ne vem kako bo. Upam da lepo. To mi je ratu prou nek vrh celega potovanja. Pustimo se presenetit..... danes zvecer pa na letalisce in ju3 zjutro na letalo za Berlin, kjer me bo verjetno pricakal en hospitalovc ze na letaliscu! Koncno se mi bo izpoulna zelja da me bo kdo cakal na letaliscu. Sicer ne bo z rozami amak vazno da nekdo caka name!! :) Ze to je fuulll. Cene samo gledas kako so se veseli med sabo, in kako drzijo napise imen v pricakovanju da nekdo pristopi k njim...
Ni komentarjev:
Objavite komentar