hja...in sem tuki

Obcutki?
prvi vtis Londona je biu res cudovit. Malo sem se lovila po l;ondonskih transportnih poteh, koncno nasla okence kjer prodajajo Oyster card - in vljudno prasala ce bi lahko kupila tedensko karto. Pa me resno pogleda in prijazno rece "No, sorry.." Pogledam ga in on se mi nasmeje: "Of corse you can! What kind of..." In mi prijazno vse razlozi in vse zrihtava. Hja, ljudje tuki so ful prijazni in se radi hecajo! :) Prou lepo!
No in potem sem sla na vlak do kraja kjer me je cakal Mike. In na poti sem skozi okno takoj zagledala Lonond eye v soju zahajajocega sonca...res je bil lep pogled. Srcek mi je kar zaigral. No, ce odmislimo potem da sem sla na napacen vlak in da sem se mogla presedlat in vse to z mojim tezkim rukzakom in pa pristejemo to da so mi pri tem ful pomagali potniki na vlaku je bil prvi utis res super.
Mike me je pricakal s.... KOLESOM :)
Hja...majhno presenecenje ma fajn :) Tako da sem potem sla s taksijem do njegovega stanovanjca (mini mini mini) on pa s kolesom za nami. s tem da sva jst in taksist pozabla ime ulice tako da sva ga potem cakala na enem vogalu da sva mu potem sledila do prave hiske...#
ja, prvi dan je biu res pester.

Drugi dan sem se odpravla v center. In tam cel ljubi dan lutala med mnozico ki je hotela uzit vse lepote festivala. Dobesedno sem upostevala nacelo "Go with the flow" ker drugace se ni dalo. Sem sla na laughter terapy workshop, drums workshop in se kaj bi se dobilo.. Je blo res fajn, zabavno se je smejat s popolnimi tujci. :)

Ooo, prou fajn da sem zacela pisat ker zdej vidim da se niti nimam tako slabo. Ker ja, zame je prvic da potujem sama in res nisem navajena tega. sej baje da po treh neh pades notr...upam da res. sej ne da bi bla zamorjena. samo prevec casa imas za razmisljat. in ne vem zakaj takrat razmisljas samo o zalostnih stvareh. Tezko je bit sam s sabo. sama sebi potem govorim naj se nasmehnem, naj bom soncek. Kot sem obljubila Doris da bom. In se. in je lepsi svet. takoj.
misli moram kontrolirat oz jih zacet zapisovat. ker ce jih zapises se mi zdi da se jih nekako resis. cene jih non stop premlevas v glavi in jih obracas na vse strani dokler ne najdes najhujse varjante.

hja, to bo to zaenkrat. Moram se za hostle precekirat na netu, potem pa spet med barvno mnozico lovit soncne zarke in lepe trenutke.

Podrav iz Waterlooja!