Še ne. Bom pa kmalu. Zdi se mi kot da ju3, ker mam še tolko stvari za nrdit. Še dobro da se letalske karte ne da odpovedat. Ne bom jamrala o tem kako me je strah. Enostavno si bom zaupala da bo vse kul in da se bom mela ful-kul.
Sama. Ja, prvič v življenju popolnoma sama na pot. Baje da je kul. Verjamem. A me je vseeno strah, priznam. Pa ne da bi me kdo posilu al prodal za sužnjo al mastno zaslužu z mojimi organi. Strah me je.. samote verjetno. Same sebe. Sej ok, zadnje dni se fajn zastopim sama s sabo. Amapk če je hudo, si lahko vedno zbežim. Grem na pivo, dve..pa je svet lepši. Začnem klepetat, opravljat..pa je spet svet lepši. Gore k bom, bojo pa pršle vse moje šibke točke do izraza. Sej ne rečem da dobre ne bojo. Samo sej vsi vjste kšn kžin nrdi en mičkin trn u peti.
Ja, prva destinacija London. Iščem hospitalovce da bi se sprehajali z mano po Londonu a brez odziva. Potem pa Beriln. Tudi tam iščem hospitalovce za isto zadevo + še za prenočišče. Tudi ni kakega velikega odzva. Vsaj za enkrat še ne. Kje bom? Ja ja, vedm da so opcija tudi hostli. Ampak moja denarnica se bojim da bo po Londnu dokaj prazna... upam da bo vsaj za kak paket toustou in eno Pando. Ufff. Boli glava k razmišljam.
Zdej grem po opravklih:
- zamenjat neki funtov
- kupit transformator(?) za elektriko da bom lahko punla mobitel in bla v stiku s hospitalovci
-
sej vas ne zanima...
ajde